Najbolj v oči bode 113 evrov visok strošek za elektriko, kar je za dve osebi v majhnem stanovanju res izjemno visok strošek. V dvostanovanjski hiši v Ljubljani, v kateri živi sedem ljudi, je bil račun za elektriko maja 81 evrov, ob tem da toplo vodo zagotavljajo s toplotno črpalko.
Eden ključnih problemov je najbrž, da je stanovanje, ki ga najemajo, v lasti podjetja, to pa ne želi, da si najemnika uredita priključek za elektriko na svoje ime. Zelo verjetno zato plačujejo elektriko po ceniku, ki velja za podjetja in ne za gospodinjstva. Pri Gen-I je na primer cena višje tarife za male odjemalce 31 odstotkov višja kot cena za gospodinjstva, cena nižje tarife pa celo 50 odstotkov višja. Pri tem smo upoštevali novi cenik za gospodinjstva, ki bo veljal od 1. avgusta, pri trenutnih cenah pa je razlika še bistveno višja. Pri trenutnih cenah pa je cena višje tarife za mala podjetja 75 odstotkov višja kot za gospodinjstva, cena nižje tarife pa je za podjetja 1,5-krat višja kot za gospodinjstva.
Sprememba plačnika na merilnem mestu sicer ni zapletena, lastnik mora le podpisati soglasje, a v primeru da najemnik ne plačuje elektrike in pride do odklopa, pa bo moral lastnik plačati stroške odklopa in ponovnega priklopa ter tudi omrežnine in druge prispevke. Za lastnika je torej edini minus, da bi za morebitno neplačevanje računov izvedel kasneje, kot če račun dobi in plača sam ter nato stroške zaračuna najemniku.
Ni pa lastnik dolžan omogočiti najemniku, da postane plačnik na merilnem mestu in s tem pridobi pravico do izbire dobavitelja elektrike, to je stvar dogovora med lastnikom in najemnikom. "Stanovanjski zakon določa, da lastnik stanovanja odda stanovanje v najem s sklenitvijo najemne pogodbe (v pisni obliki). Ravno tako opredeljuje bistvene sestavine najemne pogodbe o katerih se morata najemodajalec in najemnik sporazumeti. Med bistvene sestavine najemne pogodbe v skladu z 91. členom Stanovanjskega zakona spada tudi ureditev načina plačevanja in obsega stroškov, ki niso zajeti v najemnini in se nanašajo na stroške za dobavljeno elektriko, vodo, daljinsko ogrevanje stanovanj in podobno (individualni obratovalni stroški) ter stroške za obratovanje skupnih delov stanovanjske ali večstanovanjske stavbe (skupni obratovalni stroški)," pojasnjujejo na ministrstvu za okolje in prostor.
Precej visok je tudi znesek za vodo in odpadke, ki znaša 56 evrov. Za hišo v Ljubljani, v kateri živita dve družini, na primer za vodo in odvoz smeti plačujejo 44 evrov.
Najemnik lahko plačuje v rezervni sklad, če se tako dogovorijo
Za ogrevanje, ki ga maja ni bilo, skupno elektriko, upravljanje stanovanja in vzdrževalna dela so plačali 63 evrov ter še dodatnih 63 evrov za rezervni sklad.
Vplačevanje v rezervi sklad je sicer obveznost lastnika, najemnika ni mogoče prisiliti, da plačuje v rezervni sklad, se pa lahko lastnik in najemnik o tem dogovorita, na primer v zameno za nižjo najemnino. Podobno velja za stroške upravljanja in vzdrževalna dela.
"24. člen Stanovanjskega zakona opredeljuje, da v kolikor najemna pogodba ne določa drugače, je dolžnik vseh terjatev iz naslova obratovanja večstanovanjske stavbe najemnik, dolžnik vseh ostalih terjatev pa etažni lastnik. Glede vplačevanja v rezervni sklad tako pojasnjujemo, da v kolikor najemna pogodba ne določa drugače, vplačila v rezervni sklad bremenijo lastnika (najemodajalca)," so nam pojasnili na ministrstvu za okolje in prostor.
janez.zalaznik@styria-media.si
Znesek je res visok, ampak noben se ni pritoževal, ko so bili zaradi poslovne uporabe v b stanovanjih stroški nižji. Če špekuliraš, se boš prej ali slej zašpekuliral.
Po vsej verjetnosti imajo klimo in jo na polno koristijo, sedaj pa stokajo, ker drugače pa toliko elektrike ne moreš porabit.