"Gospodarsko okolje je ob zmerni gospodarski rasti in nadaljnjih ukrepih denarne politike, s katerimi naslavljamo visoko inflacijo, za poslovanje bank in ustvarjanje njihovega dohodka ugodno. Banke so dvig obrestnih mer prenesle v pogoje zadolževanja nebančnemu sektorju, medtem ko je pri obrestovanju vlog prišlo le do manjšega dviga," so v Banki Slovenije zapisali v zadnjem poročilu o poslovanju bank.
To se je ob nadaljnjem prirastu neto obrestnih prihodkov v prvih štirih mesecih letošnjega leta odrazilo v visokem bruto in neto dohodku bank. "Dobiček bank pred obdavčitvijo je v prvih štirih mesecih leta tako za tri četrtine (75,6 %) presegel lanskega v enakem obdobju. Zaradi višje ravni obrestnih mer pričakujemo povečevanje obrestnih prihodkov in s tem neto obresti, ki so glavni vir povečevanja dobička," še piše v poročilu.
Obrestne mere višje kot je povprečje v EU
Del, ki prinaša dohodke in dobiček bankam, so tudi obrestne mere za stanovanjska posojila gospodinjstvom, čeprav se njihova rast umirja, do aprila je padla na 5,9 odstotka, še naprej pa bila skoraj dvakrat višja kot v evrskem območju (3,0 %).
Obseg stanovanjskih posojil je stagniral in bil aprila v primerjavi z decembrom 2022 manjši za tri milijone evrov. Za primerjavo lani se je v enakem obdobju povečal za 281 milijonov evrov.
Povprečne obrestne mere za nova stanovanjska posojila so se letos zviševale, vendar precej počasneje kot v drugi polovici lanskega leta, in presegale povprečne obrestne mere v evrskem območju. Povprečna fiksna obrestna mera stanovanjskih kreditov je v Sloveniji štiriodstotna, v EU pa 3,3. Še večja je razlika pri spremenljivih obrestnih merah, vezanih na euribor. Po podatkih za april je pri nas znašala 4,8 odstotka, v EU pa štiri. Omeniti velja, da so pri izračunu povprečnih obrestnih mer zajete različne ročnosti kreditov, torej so povprečne obrestne mere za nove stanovanjske kredite z ročnostjo 20 let in več še nekoliko višje.
Spremenljive obrestne mere višje od petih odstotkov
Trenutno banke na svojih spletnih straneh za kredite z ročnostjo 20 in več let oglašujejo fiksne obrestne mere od štiri do 4,5 odstotka. Spremenljive obrestne mere pa so se zaradi rasti vrednosti euribor od začetka aprila do zdaj povišale za 0,62 odstotne točke in skupaj s fiksnimi pribitki, ki so od enega do 1,5 odstotka, zdaj znašajo od pet do 5,43 odstotka.
Glede na to, da je Evropska centralna banka sredi tega meseca vse tri ključne obrestne mere dvignila za 25 bazičnih točk, enak dvig pa se napoveduje tudi julija, lahko tudi ponovno rast obrestnih mer pričakujemo tudi v prihodnjih mesecih.
Se splača kredit refinancirati?
Kaj v takšnih razmerah naredi potrošnik, ki potrebuje stanovanjski kredit ali pa ga že odplačuje? Vsi strokovnjaki svetujejo, da se odločimo za najem stanovanjskega kredita s fiksno obrestno mero. Ti so zdaj, za razliko več prejšnjih let, cenejši od kreditov s spremenljivo obrestno mero. Pri vrednosti kredita 100.000 evrov z ročnostjo 20 let je razlika od 3000 pa celo do 15000 evrov, odvisno od banke.
Tisti, ki že odplačujejo stanovanjski kredit s spremenljivo obrestno mero, ta se zdaj glede na vrednost euribor že približuje šestim odstotkom ali jih je celo že presegla, odvisno, kolikšen je fiksni pribitek, pa se lahko odločijo za refinanciranje.
Koliko lahko zmanjšajo strošek kredita, je odvisno od glavnice, ki jo morajo še odplačati, od ročnosti in od pogojev, ki jim jih ponuja banka. Če je glavnica nižja od 50.000 evrov, ročnost pa krajša od 10 let, je smiselno preveriti ponudbo kreditov s fiksno obrestno mero, te so pri večini bank nižje od štirih odstotkov.
Pri izračunu je treba upoštevati tudi stroške odobritve, ki jih banka zaračuna za nov kredit, in stroške nove cenitve nepremičnine, če bo vzpostavljena nova hipoteka. Stroški odobritve so od 450 do 720 evrov, nekaj bank trenutno ponuja stanovanjske kredite brez stroškov odobritve. K temu je treba prišteti še približno 250 evrov za novo cenitev. Opozoriti pa velja, da vam mora banka pri predčasnem poplačilu obstoječega kredita vrniti sorazmerni del stroškov za odobritev tega.
Kljub temu lahko kreditojemalec z menjavo obrestne mere iz spremenljive v fiksno, v preostali odplačilni dobi, ki je krajša od 10 let, stroške kredita zniža za od dva do 2500 evrov.
Stroški nižji tudi za 5000 evrov
Pri obstoječih kreditih, pri katerih je preostala odplačilna doba daljša od 10 let, so prihranki zaradi refinanciranja še višji. Kot že rečeno so fiksne obrestne mere za te kredite od štiri do 4,5 odstotka. Informativni račun pokaže, da pri glavnici 70.000 evrov in ročnosti 15 let, lahko z refinanciranjem prihranimo več kot 5000 evrov stroškov.
Vsekakor se splača pri banki, pri kateri imamo kredit, preveriti možnosti refinanciranja, potem pa poiskati še vsaj dve ponudbi pri konkurenčnih bankah.
ja no jamrači, pa da vidimo kolk od vas ima ves denar doma. al še vedno vse plačujeto z plastiko, telfonom in podobno šaro. dobite plačo na banko, jo dvignitr nasledni hip in zapravite le tolk , kot imate. če… ...prikaži veče bi vsi to delali, e , kolk bi po kolenih bankirji okol vas hodil. tako pa vse na obroke. v niste zdravi, če ne kupte na obroke. no kdo nima mobilca na obroke ? pa ne mi govort da je zato cenejš. še iz mercatorja grest z obroki. in kdo služi ? VI. ma ne me hecat.
Zanimivo,da bank nihče ne kontrolira in vzamejo kolikor hočejo,dajo pa nič in ustvarjajo enormne dobičke brez dela,da si potem elita v bankah deli milijone divident in nagrad,nagrabljene od siromakov......
V takih situacijah resnično rabimo digitalno valuto..