Krompir na zelenjavnem vrtu sadimo, ko je zemlja konstantno ogreta vsaj na osem stopinj Celzija. To je običajno v drugi polovici marca. Temperaturo zemlje lahko preprosto spremljate in preverite s talnim termometrom ali pa spremljate agrometeorološke podatke na spletni strani ARSO.
Zakaj torej semenski krompir kupiti že zdaj? Eden od razlogov je ta, da je dobro krompir pred sajenjem nakaliti, kar traja približno tri tedne do enega meseca. Drugi razlog je ponudba. V vrtnarskih centrih in pri drugih ponudnikih za vrtičkarje je običajno semenskega krompirja veliko, pa ni nujno, da boste dobili prav sorto, ki jo želite. Še posebej to velja za slovenske in priporočene sorte.
Prodaja je stekla, ponudba bo omejena
Čeprav na marsikateri spletni strani ponudnikov v tem trenutku piše, da semenskega krompirja nimajo na zalogi, pa je prodaja že stekla. Kot so nam povedali v Selekcijsko-poskusnem centru za krompir Moste pri Komendi, ki deluje v okviru Kmetijskega inštituta Slovenije, pri njih semenski krompir prodajajo že od začetka leta, nekaj pa so ga poslali tudi k trgovcem.
Lanski pridelek je bil nekoliko slabši, zato bo letos ponudba semenskega krompirja še toliko bolj omejena, še izvemo. Zdaj je pravi čas, da si priskrbimo zalogo, če želimo letos domač krompir na vrtu. V EU je sicer registriranih več kot 1000 sort krompirja in prav vse bi lahko prodajali tudi pri nas. Veliko od teh se jih znajde na naših trgovskih policah, vendar ni nujno, da so vse primerne za naše rastne pogoje.
Na seznamu priporočenih je 16 sort
V Mostah pri Komendi vsako leto pripravijo seznam priporočenih sort za Slovenijo. Letos se je na seznamu znašlo le 16 sort, od tega tri slovenske: KIS Slavnik (zgodnja), KIS Kokra (srednje pozna) in KIS Sora (pozna).
Dejavniki, ki vplivajo ne izbiro
Pri izbiri semenskega krompirja je treba upoštevati še več drugih pomembnih dejavnikov. Sorte delimo na zgodnje, srednje zgodnje, srednje pozne in pozne. Od tega je odvisno, kdaj ga bomo izkopavali, ter tudi koliko časa ga bomo lahko skladiščili.
Velja tudi, da so za vrtičkarsko pridelavo bolj primerne zgodnje sorte. Z njimi lahko namreč prehitimo pojav krompirjeve plesni, ki se razširi poleti. Med temi so letos na seznamu selekcijskega centra KIS Slavnik, Actrice in Colomba, od drugih pa velja omeniti še slovenske sorte KIS Blegoš, Kresnik in KIS Vipava.
Krompir se loči tudi po barvi mesa in kožice. Osnovne barve mesa so svetlo rumena, rumena in krem bela. Ločijo se tudi po tipu, ki pove, kolikšna je količina škroba v krompirju. Najmanj ga ima ti A in največ tip D. Tip A je denimo primeren za solate, tip B za cvrtje in pečenje, tip C pa je precej mokast in se hitreje razkuha.
Slovenski krompir ni tretiran
Še bolj kot barva mesa in tip, pa je pomembno, ali je semenski krompir tretiran ali netretiren. Tretiran semenski krompir je obdelan s fungicidi, ki mu ga dodajajo med skladiščenjem, da se ne bi razvile skladiščne bolezni. Vse slovenske sorte so netretirane, saj pri nas za ta namen ni dovoljeno nobeno fitofarmacevtsko sredstvo. Ves semenski krompir pa mora ne glede na to dosegati norme kakovosti.
Nenazadnje je treba pred nakupom natančno prebrati deklaracijo, na kateri mora biti napisano vse našteto, tudi poreklo in uradna služba potrjevanja.
Kako nakalimo krompir?
Semenski krompir je pred sajenjem dobro nakaliti, ni pa nujno. Če je nakaljen, mu zagotovimo hitrejši začetni razvoj, hkrati pa ga bomo pobirali prej. Zgodnjega celo 14 dni prej, kot če ga ne nakalimo.
Omenili smo že, da nakaljevanje poteka približno tri tedne do en mesec, zato se bomo tega lotili konec februarja ali v začetku marca. Do takrat pa moramo že kupljen semenski krompir hraniti na temperaturi od štiri do šest stopinj Celzija, v temnem in relativno vlažnem prostoru, v nasprotnem bo odgnal prezgodaj in se izčrpal.
Ko pride čas za nakaljevanje, z gomoljev odstranimo vse morebitne kaliče. Ker so nastali v temnem prostoru, so ti kaliči svetli in krhki, ob sajenju se običajno polomijo, hkrati pa preprečujejo kalitev in rast drugih očes.
Potem krompir razporedimo v zabojčke v največ dve plasti in te postavimo v suh, svetel prostor, ki je ogret na 15 do 20 stopinj Celzija. Pri 15 stopinjah bo kalil nekoliko počasneje, pri 20 stopinja pa lahko celo v 14 dneh.
Na gomoljih se bodo v tem času razvili močni kalčki, dolgi centimeter in pol, obarvani temno rdečkasto ali zeleno.
Preden jih bomo dali v zemljo, je dobro, da nekaj dni preživijo v nekaj stopinj hladnejšem prostoru. Tako preprečimo šok, ki bi ga doživeli v osem do 10 stopinj hladni zemlji.
Za mnoge ni potrebe po kupovanju semenskega krompirja. Če imate v lasti staro zidano klet in shranjujete krompir čez zimo, lahko poizkusite z lastnim. Primerni so majhni gomolji, recimo premera 4 ali 5 cm. Nekoliko večje gomolje prerežete na pol.… ...prikaži več Dobro se obnesejo lokalne sorte, ki so prilagojene klimi. Pogosto različne sorte v različnih sezonah dajejo drugačne rezultate. Poizkusite sezono ali dve s testno količino in na podlagi rezultatov se odločajte. Če ne gre, vam še vedno ostane semenarna.