Deževno obdobje je bilo namreč idealno za razvoj krompirjeve plesni, ki poleg krompirja napada tudi paradižnik. Idealne razmere za širjenje te nadloge, ki lahko zelo hitro uniči cel nasad, so visoka vlaga in temperature od 18 do 24 °C.
Pojavi se lahko tudi na paradižnikih, ki so v rastlinjakih, čeprav niso dežju izpostavljeni neposredno. Pod plastično folijo se relativna zračna vlaga lahko precej dvigne, če ga nismo zračili redno. To pa je lahko razlog za razvoj plesni. Zato je treba pregledati tudi rastline v rastlinjaku.
Plesen napada vse dele rastlin
Krompirjeva plesen je bolezen, ki jo povzroča gliva Phytophthora infestans, in pri nas velja za eno od najbolj razširjenih in nevarnih glivičnih bolezni. Širi se izjemno hitro, krompirjeva cima lahko propade že v nekaj dneh.
Napada vse dele rastlin, najprej liste in stebla, potem pa tudi gomolje. Prepoznamo jo po rumenih pegah na listih, sčasoma pa te postanejo rjave. Napadeni deli se začnejo sušiti. Na spodnji ploskvi listov se pojavi snežno bela plesniva prevleka. Enake znake plesni lahko opazimo tudi na paradižnikih.
Širijo jo tudi vrtičkarji
Širi se s trosi, ki jih prenašata dež in veter, prenašalci pa smo lahko tudi vrtičkarji. Zato je zelo pomembno, kako bomo pregledali, ali se na krompirjevi cimi in paradižnikovih listih ter steblih morda pojavila plesen. Dokler so rastline mokre ali vlažne, se jih nikakor ne smemo dotikati, saj bi tako prek prstov trose lahko širili tudi na zdrave rastline.
Natančen pregled zato naredimo šele, ko bodo rastline popolnoma suhe. Takrat bomo lahko tudi dele, ki so že plesnivi, odstranili, nikoli pa ne odstranjujemo mokrih delov rastlin.
Okrepite rastline z algami in kalcijem
Še preden se posušijo, pa je dobro rastline poškropiti s pripravkom morskih alg, ki jih bo okrepil, zaradi česar bodo lažje kljubovale napadu plesni. Preventivno lahko uporabimo tudi žajbljev in rmanov čaj, pripravek iz preslice ali sode bikarbone.
Odpornost jim bomo povečali še z enim dodatkom, to je s kalcijem. Deževno vreme je namreč kalcij izpralo iz tal, zato se je odpornost rastlin zmanjšala. Manjša odpornost pa pomeni večjo dovzetnost za okužbo s plesnijo.
Ko se bodo temperature povzpele nad 30 °C, relativna vlažnost zraka pa bo padla pod 60 odstotkov, se bo okužba umirila. V naslednjih mesecih pa zagotovo lahko pričakujemo nova mokra obdobja in nihanje temperatur, zato je dobro vnaprej poskrbeti, da so rastline na to pripravljene in dovolj odporne.
V teh primerih je treba rastline z vrta odstraniti
Če se bo mokro vreme s temperaturami do 24 °C nadaljevalo, se lahko kaj hitro zgodi, da bo plesen napadla krompirjevo cimo ali rastline paradižnika do te mere, da nasad lahko propade v nekaj dneh. Takrat nimamo druge izbire, kot da vso cimo pokosimo, gomolje pa pustimo v zemlji, ki jo prekrijemo s plastjo slame ali listja, da bodo zaščiteni pred vremenskimi vplivi, predvsem pripeko.
Odstraniti je treba tudi vse propadle rastline paradižnika. Vse odstranjene dele je najbolje zažgati, nikakor pa jih ne odlagamo na kompost ali kam drugam na vrtu.
dezurni@styria-media.si
Ja zakaj pa sadite paradajz,kupite ga v trgovini,vam svetuje vaš trgovec