Namesto ograj se pogosto odločimo, da dvorišče ali vsaj del tega omejimo z živo mejo. Z njimi ustvarimo naravno prepreko, ki nam zagotavlja zasebnost in senco, preprečuje dostop nepovabljenim, hkrati pa ustvarja všečen videz dvorišča.
Tako kot druge rastline tudi žive meje potrebujejo nego. Treba jih je obrezovati in pomlajevati. To lahko naredimo tako, da jim pustimo naravno rast, ki jo le do neke mere omejujemo, v tem primeru jih tudi sadimo na nekoliko večji razdalji, lahko pa jih obrezujemo tako, da ustvarimo želene oblike. Strokovnjaki svetujejo, da živo mejo, ki jo oblikujemo, režemo tako, da ustvarimo obliko A, vrh pa odrežemo. S tem preprečimo, da bi zgornji širši del senčil spodnje veje, zaradi česar v živi meji lahko nastanejo luknje.
Pomemben je čas obrezovanja
Vendar to ne pomeni, da spomladi v roke vzamemo škarje ali kakšno drugo, običajno električno orodje za obrezovanje, in režemo vse po vrsti, kar nas moti. Predvsem je pomemben čas obrezovanja. Proti koncu pomladi in pred začetkom poletja najprej obrezujemo žive meje iz iglavcev. To so največkrat tuja, pacipresa in klek. Večje rezi ne potrebujejo, razen, če ne želite iz njih ustvariti posebnih oblik. Nujno pa jim je treba porezati vse stranske veje in tiste, ki kažejo znake bolezni. Odrežemo tudi vse poškodovane veje.
Če imate živo mejo iz cvetočih grmovnic, kot sta na primer španski bezeg in japonska kutina, pa z rezjo počakajte, da odcvetijo. Cvetoče grmovnice, kot so hortenzija, forzicija in hibiskus, obrezujemo zgodaj spomladi.
Običajno jim primanjkuje magnezija
Zdaj je čas, da žive meje pognojimo. Še posebej je to pomembno, če na rastlinah opazimo spremembo barve listov in iglic. To pomeni, da jim primanjkuje hranil, lahko pa nakazuje tudi bolezni.
Gnojimo jih z namenskim NPK (dušik, fosfor, kalij) gnojili za žive meje, za iglavce, ki imajo radi bolj kislo okolje, pa izberemo namenska gnojila za iglavce.
Zelo pomembno je, da živim mejam iz iglavcev dodajamo magnezij. Pomanjkanje tega elementa se pokaže kot rjavenje in odpadanje iglic. To je zelo pogosta težava, ki se pojavi predvsem pri pacipresah in tujah. Gnojenje ponovimo do jeseni še dvakrat.
Škodljivce je treba zatreti
Rjave iglice so lahko tudi znak bolezni. Če na iglavcih najdete fine pajčevine, to pomeni, da so prisotne pršice. Znebimo se jih tako, da živo mejo poškropimo z namenskim pripravkom, ki ga kupimo v specializiranih trgovinah.
Razlog za bolezen so lahko tudi ličinke hrošča južnega brinovega krasnika. Njihovo prisotnost prepoznamo po drobnih luknjicah na deblu in vejah. Edina rešitev za odpravo te nadloge je le rez vseh naluknjanih vej, ki jih je treba zažgati, da ličinke uničimo. Če je prizadeto tudi deblo, pa je treba rastlino odstraniti.
Žive meje potrebujejo vodo, zato jih je treba v sušnih obdobjih zalivati. Potrebo po vodi pa lahko zmanjšamo, če tla pod njimi zastremo z zastirko.
