Za vzgojo obilnega zdravega pridelka je pomembna preventiva. Na to je treba misliti že ob sajenju paradižnika. Izbrati je treba zdrave, ne prevelike sadike, jih saditi v primerno gnojna tla, najbolje s kompostom, pomembna je tudi razdalja med sadikami, upoštevanje kolobarja in dobrih sosedov, dodajanje naravnih pripravkov za krepitev odpornosti, trganje zalistkov. Ker je prekomerna vlaga v zraku pogosta povzročiteljica bolezni, je pametno paradižnik saditi v rastlinjake oziroma mu narediti streho in ga zaščititi pred padavinami.
A tudi če smo vse to upoštevali, ni zagotovila, da paradižnika poleti ne bo napadla katera od bolezni, ki jih povzročajo plesni, bakterije in virusi. Predvsem virusi, ki na srečo niso pogosti, so najbolj uničujoči. Če pri sajenju in rasti sadik pravil nismo upoštevali, pa je možnosti za razvoj bolezni ter propadanje rastlin in plodov še bistveno več.
Paradižnik je najpogosteje žrtev krompirjeve oziroma paradižnikove plesni, pepelaste plesni, okrogle listne pegavosti, črne pegavosti in žametne pegavosti. Poleti pa se pogosto izkaže tudi, da ima premalo kalcija in kalija, lahko tudi magnezija. Vse naštete vodi v slabitev rastline, lahko tudi v njen propad, lahko se pokaže tudi na plodovih in njihovem propadu.
Paradižnikova plesen
Najbolj pogosta je paradižnikova plesen (Phytophthora infestans), ki je nevarna tudi za krompir, zato teh dveh rastlin nikoli ne sadimo skupaj. Rastlini ogroža, kadar je vreme vlažno, zaradi dežja pa se zelo hitro širi. Odlične pogoje za razvoj ne predstavlja le dež, temveč tudi jutranja megla. Uniči lahko cel nasad.
Paradižnikovo plesen lahko preprečimo, če rastlinam v rastni sezoni dodajamo rjave alge, dodatke z njivsko preslico in dodatke z bakrom. Zaščitne pripravke lahko pripravimo tudi doma in sicer iz razredčenega mleka in sirotke, sode bikarbone, kamilic.
Če se je plesen že pojavila, najprej porežemo vse okužene liste. To naredimo v suhem vremenu, rastlin pa se nikoli ne dotikamo, ko so vlažne ali mokre, saj s tem okužbo prenašamo. Potem uporabimo čaj iz žajblja, ali pripravek iz bakra, učinkovita je tudi vodna mešanica neem tonika in olja grozdnih pečk.
Vendar le pod pogojem, da bolezen ni napredovala. Škropimo trikrat v presledku tri do pet dni. Pri zelo napredovali bolezni pa rešitve za paradižnike običajno ni.
Okrogla listnata pegavost
Bolezen z latinskim imenom Septoria lycopersici paradižnik napada od junija do septembra, kaže pa se v obliki ostrih rdeče-rjavih pegah najprej na listih. Pege se sčasoma združijo in počrnijo, listi pa se posušijo in odpadejo.
Pepelasta plesen
Pepelasta plesen se ne pojavi v lažnem, temveč v suhem in vročem poletju, največkrat v pokritih nasadih in rastlinjakih. Paradižnik ogroža od junija do septembra, vendar ni tako nevarna kot bolezni, ki jih povzročajo glivice.
Prepoznamo jo po belih okroglih madežih, ki se pojavijo na zgornji strani listov. Rastline predvsem izčrpa, listi začnejo spreminjati obliko in zastanejo v rasti, voda iz njih pa hitreje izhlapeva, zato rastline ovenijo. Če napade plodove tudi ti oveni in se posušijo.
Žametna pegavost
Žametna pegavost je še ena od bolezni, ki napade predvsem paradižnike v rastlinjakih, če je v njih previsoka zračna vlažnost.
Črna pegavost
Še ena od bolezni paradižnika, ki se pojavi zaradi deževnega vremena in visokih temperatur. Glive, ki povzročajo to bolezen paradižnika, prezimijo v rastlinskih ostankih na tleh.
Kot že ime pove, se na listih pojavijo črne, okrogle pege, ki rastejo in se združujejo, opazimo jih tudi na plodovih in steblih. Listi se bodo posušili in odpadli, če bolezni ne preprečimo, se bo razširila na plod, na katerem bodo nastale od dva do tri centimetre velike pege. Na tem mestu plod začne gniti.
Vse naštete bolezni je veliko bolje preprečiti, kot zdraviti, kar zagotovimo z upoštevanjem vseh nasvetov za gojenje paradižnika od izbire sadik, do kolobarja, pravilnega sajenja in oskrbe že od vsega začetka. Uporabljamo tudi pripravke, ki smo jih omenili pri paradižnikovi plesni. Tudi pri zdravljenju omenjenih bolezni uporabljamo enake pripravke in izvedemo enake ukrepe, kot pri zdravljenju paradižnikove plesni.
Pomanjkanje kalcija
Pomanjkanje kalija
Če plodovi ne zorijo oziroma vrh ploda ostane zelen in trd, ali pa ima v vrhu trde bele dele, pomeni, da rastlini primanjkuje kalija. V tem primeru dodamo organsko gnojilo, najbolj iz rjavih alg z dodatkom kalija, ki rastline hkrati še krepi in ščiti pred boleznimi. Dodajamo ga lahko prek listov, ali pa z rastlino z mešanico z vodo zalivamo.
Kalcij in kalij prek listov vedno dodajamo pozno zvečer ali zgodaj zjutraj, ko so rastline ohlajene.
Zvijanje listov
Na marsikaterem paradižniku poleti opazimo tudi zvijanje listov, predvsem spodnjih. To ni bolezen in plodovi niso ogroženi, gre le za obrambo rastline pred pogostim nihanjem temperature. Lahko pa gre tudi za pomanjkanje magnezija, ki ga rastlini dodajajo prek listov. Spodnje liste lahko tudi odrežemo do višine prvih plodov.
Največja napaka se zgodi pri presajanju sadik...Teh ne bi smeli presajati na vrt (pod streho !!) pred koncem maja....Namreč ko parkrat zaporedoma temperature padejo pod deset stopinj, se rast ustavi in sadike ne morejo več nikamor in so potem dovzetne… ...prikaži več za bolezni...Važno je tudi odstranjevanje zalistnikov in gojenje na največ dve stebli...