Letošnji april je bil po podatkih Agencije RS za okolje na ravni celotne države namočen nad povprečjem primerjalnega obdobja 1981–2010. Na državni ravni je kazalnik višine padavin znašal okrog 118 %, kar uvršča april 2022 med približno 22 najbolj namočenih od leta 1961.
Kdor goji sadno drevje, se zaveda, kaj to pomeni - razrast številnih bolezni, tudi takšnih, ki jih s škropljenjem ni mogoče preprečiti. Predvsem to velja za nekatere bakterije, fitoplazme ali viruse, medtem ko je glivična obolenja s škropljenjem načeloma mogoče obvladovati. Če želite pridelovati ekološko sadje, bo izbira sredstev za zatiranje še manjša, a ni nujno, da tudi manj uspešna.
Prvi korak je, da ugotovite, za katero bolezen sploh gre. To je v veliki meri odvisno od vrste sadnega drevja.
Jabolka in hruške so najbolj občutljive na škrlup, ki največ škode povzroča na listih in plodovih, predvsem v letih s hladnejšo in vlažno pomladjo. Listi propadajo, plodovi pa so iznakaženi, pridelka pa je lahko manj tudi več let po okužbi.
Jablane napada tudi rak, glivična bolezen, ki lahko povsem posuši deblo - tudi tu si lahko pomagamo z bakrenimi pripravki.
Z bakrenimi pripravki si lahko pomagamo tudi v boju z breskovo kodravostjo - glivo, ki prezimi v brstnih zasnovah. A to pomeni, da moramo škropiti že jeseni, naslednjič pa ob koncu zime.
Še ena nevarnost za breskve, pa tudi marelice, nektarine, češnje, višnje in slive je listna luknjičavost koščičarjev - gliva, ki okuži poganjke, brste, liste, cvetne liste in plodove. Listje je preluknjano, na plodovih pa se pojavijo rjavkaste pege. Okuženi listi odpadejo, na plodovih pa se lahko začne pojavljati tudi sadna gniloba. Tudi to glivo zatiramo z bakrenimi pripravki.
Koščičarje lahko pesti tudi cvetna monilija, ki je prav tako glivična bolezen, prezimi pa na posušenih plodovih in vejicah. Podvrsta cvetne monilije lahko napade tudi jablane. Največkrat okuži odprte cvetove, zato je pojav bolezni pogostejši v hladnejših in deževnih pomladih, ko je obdobje cvetenja daljše. Cvetovi porjavijo in se začnejo sušiti, gliva pa lahko prodre tudi do poganjkov - okužen les potemni in propada, poganjki pa dobijo ožgan videz. Okuženi so tudi plodovi.
Na Kmetijskem inštitutu Slovenije predlagajo, da se v času rezi odstrani t. i. sadne mumije in okužene poganjke, tekom rastne dobe pa odstrani vsa okužena tkiva in jih sežge stran od nasada. Okužene poganje odrežemo na zdravem delu, vsaj 20 centimetrov pod mestom sušenja, še dodajajo.
Med ljubiteljskimi gojitelji, ki imajo manjše nasade, ki jih ne želijo škropiti s fitofarmacevtskimi sredstvi, je priljubljen tudi domač pripravek za škropljenje s sodo bikarbono. Ta rastline krepi pred boleznimi, glivičnimi in bakterijskimi okužbami, hkrati pa odganja številne škodljivce. Recept je preprost: v pet litrov tople vode stresemo zvrhano žlico sode bikarbone, dodamo par kapljic detergenta in tri žlice olivnega olja. Pripravek lahko uporabite tudi na vrtu za krepitev drugih rastlin.
Vseeno pa boste morali biti vztrajni - s pripravkom drevje škropite vsaj enkrat na teden, oziroma po vsakem večjem deževju.
