Najbolj zavzeti vrtičkarji so nekaj dela na zelenjavnem vrtu opravili že marca. Sadili so čebulček česna in čebule, sejali grah, morda že sadili brokoli in cvetačo, pa zgodnje zelje in prve sadike solatnic in pora. Na marsikaterem vrtu je v zemlji tudi že krompir. A četudi naštetega še ni na vašem zelenjavnem vrtu, niste prav nič zamudili. Modrost izkušenih starejših vrtičkaric pravi, da zelenjadnice aprila, ko sta zemlja in zrak toplejša, zelo hitro vse nadoknadijo in v dobrih pogojih celo dohitijo ali prehitijo vrtnine, ki smo jih v zemljo dali že marca.
April je muhast mesec, ki nam lahko prinese izjemno tople, pretople dneve, lahko pa nas preseneti še z zadnjo pošiljko snega in jutranje zmrzali, zato je nujno spremljati vremenske napovedi in tudi temperaturo tal. Začetek letošnjega aprila je toplejši, kot je bil lani, ko so prvi dve tretjini meseca zaznamovale nizke temperature in obilica dežja.
Po podatkih Arsa so temperature zemlje skorajda po celi državi dovolj visoke za setev in sajenje. Na globini petih centimetrov so od nekaj čez osem pa do nekaj čez 13 stopinj Celzija, na globini 10 centimetrov pa so še za spoznanje višje. Kljub temu pa velja previdnost, zato je treba nove posevke primerno zaščititi, še posebej tiste, ki so na nihanje temperatur zraka bolj občutljive.
Počakamo le s plodovkami in fižolom
Aprila torej lahko sejemo in sadimo večino zelenjadnic pomladnega cikla, le s plodovkami in fižolom velja počakati na maj. Konec aprila jih lahko sadimo v rastlinjake, na prosto pa še ne.
V prvi polovici meseca sejemo solato, špinačo, blitvo, redkvico, rukolo in grah, če ga še niste. Tudi krompir, ki pa ga je dobro zaščititi z debelejšo plastjo slame, ki bo gomolje varovala pred morebitnimi nizkimi temperaturami ali celo jutranjo zmrzaljo. Tudi posevke solate je dobro zaščititi s kopreno.
Sajenje krompirja na francoski način
Krompir lahko sadimo klasično, v sadilne jamice, kasneje, ko bo zelenje dovolj veliko, pa ga bomo obsuli. Lahko pa se odločimo za nekoliko drugačen način, pravijo mu tudi francoski. Na gredo najprej posujemo domači kompost, vanj položimo nakaljene gomolje, vse skupaj pa na debelo, približno 30 centimetrov v višino, nasujemo slamo. Tako se izognemo okopavanju in obsipavanju pa tudi plevelu. Zelenje bo pogledalo iz slame, gomolji pa se bodo tvorili na površini tal, prekritih s slamo. Poskrbeti je treba le, da bodo v temi, sicer bomo pobirali zelene gomolje.
Od srede meseca naprej sadimo brokoli, cvetačo, zgodnje zelje in pa por. V zemljo gredo lahko tudi sadike gomoljne in stebelne zelene ter nadzemne kolerabice. V drugi polovici aprila pa še sadike solatnic. Čez sadike, vsaj nežnih solatnic, pa tudi pora in jesenske čebule, je dobro razpeti loke in jih prekriti z agrokopreno. Solatnice tako zaščitimo pred vremenskimi vplivi, por in čebulo pa pred čebulno muho.
April je tudi čas, da posejemo navadni in brstični ohrovt, ki ju bomo pobirali jeseni.
Sadimo, ko so tla primerno vlažna
Sejemo in sadimo v suhem vremenu, ko je zemlja ravno prav vlažna. To je takrat, ko se ne oprijema obuval niti vrtnega orodja.
Preden se lotimo sajenja, poskrbimo, da so tla primerno obdelana, zrahljanja in prezračena ter ustrezno pognojena. Gnojimo glede na kolobar oziroma vrsto zelenjadnice, ki bo rasla na posamezni gredi. V tem času dodajamo le domači kompost, ki ga le rahlo zakopljemo v gornjo plast zemlje oziroma jo z njo zmešamo, ter kupljena organska gnojila. Za dodajanje hlevskega gnoja, tudi če je uležan, je prepozno. To bi morali narediti jeseni.
Zdaj je tudi čas, da se oskrbimo z morskimi algami, s katerimi lahko zalijemo mlade sadike, da se bodo bolje in hitreje ukoreninile, hkrati pa jim bomo povečali odpornost. Tudi vabe za polže je dobro imeti pri roki, saj prvi že lezejo iz zemlje. V lepem vremenu tudi premečemo kompostni kup, ki smo ga sestavili jeseni, ali pa zložimo novega, če kompost na gredice dodajajo spomladi.
dezurni@styria-media.si
