Pripravite se na plenilce vrta, teh pet možnosti imate

Glavni plenilec zelenjavnih vrtov, pa tudi okrasnih rastlin na naših vrtovih je španski lazar (Arion vulgaris), ki spada v vrsto polžev lazarjev. Ta je na evropskem seznamu tujerodnih in invazivnih vrst uvrščena med 100 najhujših. 

Kjer se pojavijo španski lazarji, postanejo zelo resni škodljivci, ki lahko dobesedno opustošijo zelenjavni vrt. Prehranjujejo se z zelenimi rastlinami, pri čemer ne izbirajo, temveč jedo skorajda vse po vrsti, teknejo pa jim tudi razpadajoči organski odpadki, celo meso živalskih trupel. 

V zahodno in osrednjo Evropo ter tudi k nam naj bi prišli z Iberskega polotoka. No, niso prišli sami, temveč z rastlinami in prstjo. V Sloveniji so jih prvič opazili že v začetku 80 let 20. stoletja. 

Zelo so razširjeni in ne spadajo med ogroženo vrsto, zaradi njih so praktično izginili rjavi lazarji. So dvospolniki, zato je njihova reprodukcija izjemno visoka. Naravnega sovražnika, razen čvrstega golača, ki pa je razširjen zgolj v Prekmurju, nimajo. 

Španski lazar živi eno leto, redkokdaj preživi zimo, običajno poginejo kmalu po tem, ko izleže jajca. Ta odlagajo od konca junija do septembra, največ pa avgusta. V povprečju odložijo od 50 do 550 jajc. Odlagajo jih na vlažna mesta pa tudi v zemljo. Večina novih osebkov pa se izleže še pred zimo. Lahko pa jajca tudi prezimijo, novi polži pa se izležejo spomladi. 

Vrtičkarji smo preizkusili več različnih načinov zatiranja polžev, izkušnje pa kažejo, kateri so bolj učinkoviti od drugih. Običajno najbolj zaleže kombinacija več ukrepov hkrati. 

Vedno pokošen, oplet in pospravljen vrt

Prvo pravilo, s katerim polžem odrečemo njim ljuba skrivališča, kamor se lahko zavlečejo čez dan in v rodni dobi ležejo jajca, je urejen vrt. Trava koli gred, še posebej okoli visokih gred, naj bi ves čas pokošena, gost plevel pa odstranjen. Z vrta je treba umakniti vse deske, ki jih morda uporabljate kot pohodne površine med gredicami. Polž preprosto uživajo pod njimi. 

Ker obožujejo organske odpadke, je treba kompost umakniti čim dlje od vrta, da bo pot polža čim daljša. Pospravimo tudi kupe odrezanega vejevja. 

Težava je lahko tudi zastirka, ki je po eni strani nujna na gredicah, po drugi pa je pod njo idealno mesto za zadrževanje polžev. Zato jo je treba redno pregledovati, torej privzdigovati in preverjati, ali so plenilci pod njo. 

Ročno pobiranje je zelo učinkovito

Ena od najbolj preverjenih zaščit pred polži je njihovo ročno pobiranje. To je najbolje narediti tik pred zahodom sonca in zjutraj ob vzhodu. Takrat so polži namreč najbolj aktivni. Je pa to zamudno in tudi neprijetno delo. Polže je treba potem še pokončati, kar pa ni najbolj prijetno. Zagotovo pa njihovo populacijo zelo učinkovito zmanjšamo. 

Vabe s pivom privlačijo polže

Preverjeno delujejo vabe za polže, ki jih zakopljemo v zemljo in napolnimo z 2,5 decilitra piva. Posode za vabe lahko naredimo sami, lahko pa jih kupimo. Vabe je treba redno preverjati in vanje ulovljene polže odstranjevati, saj začnejo v njih hitro zaudarjati. Tudi pivo je treba redno menjati, saj polži ne marajo preveč starega in postanega piva. 

Doma izdelane vabe iz plastenk niso strošek, je pa strošek pivo. Za vsakih 10 kvadratnih metrov vrta potrebujemo vsaj eno vabo. Na povprečno velikem vrtu za štiričlansko družino, ki meri od 40 do 50 kvadratnih metrov, torej štiri do pet vab. Kupljena vaba stane od sedem do osem evrov. Strošek piva lahko ocenimo na približno 20 evrov na sezono.  

Barkeni trakovi in pregrade so izjemno učinkovite

Zelo učinkovite so tudi fizične pregrade, najbolje se obnesejo bakrene. Tudi te lahko izdelamo iz odpadnega bakra, denimo žlebov, če jih imamo, ali prepletemo bakrene žice. Postavimo jih okoli gredic, tudi okoli visokih gred, tako da jih pritrdimo po obodu. Prepreke morajo biti široke vsaj tri centimetre, učinek pa bo boljši, če bodo širše. 

Namenske bakrene trakove, ki jih položimo okoli gred ali prilepimo na stranice visoke grede, lahko tudi kupimo, vendar je njihova cena kar precejšnja. Štiri do pet metrov bakrenega traku širine tri centimetre stane od 10 do 13 evrov. Za povprečni vrt bi potrebovali vsaj 40 do 50 metrov traku, strošek lahko ocenimo na 100 in več evrov. Če je treba trak položiti še med gredicami, bo strošek še večji. Za zaščito visokih gred pa ga bomo potrebovali še več, odvisno seveda od tega, koliko so velike in koliko jih imamo. 

Kljub vsemu pa o tej zaščiti velja razmisliti, saj je res učinkovita. Morda z njo pred polži zaščitimo tiste grede, v katerih rastejo solata in kapusnice, ki jih imajo polži najraje in jih naprej napadejo. Druge grede pa zaščitimo z vabami s pivom. 

Tu se naravne zaščite pred polži več ali manj končajo. Posipanje kavne usedline, pepela, žagovine se ne obnese najbolje. Polže te ovire zgolj nekoliko upočasnijo, ne pa zaustavijo. Med njimi je še najbolj učinkovita prepreka pepel, vendar je treba vedeti, da ta rastlinam lahko naredi več škode kot koristi. 

Kemična zaščita z limacidi, primerna za eko vrtove

Preverjena in precej učinkovita zaščita so namenski pripravki za zatiranje polžev, limacidi, katerih glavna učinkovina je železov (III) fosfat. Granule, ki so do neke mere celo odporne prosti vlagi, posipamo okoli rastlin, polži jih pojejo, se nekam zavlečejo in poginejo. Vendar gre v tem primeru za kemična sredstva. Med njimi poiščite tista, ki so odobrena tudi za ekološko pridelavo zelenjave. Cene so zelo različne, odvisno od proizvajalca in količine. V povprečju pa je cena za 500-gramsko pakiranje približno od osem do 12 evrov. To zadostuje več kot 100 kvadratnih metrov vrtne površine, vendar bo posipati treba večkrat, saj granule niso odporne proti močnejšim padavinam. 

Če boste redno vzdrževali zelenjavni vrt in njegovo okolico, hkrati vsaj občasno pobirali polže in uporabili eno od naštetih zaščit ali celo kombinacijo več teh, boste polže zagotovo premagali. Pomembno pa je, da se jih lotite takoj ter jih večino iztrebite še pred koncem junija, ko se začne njihova sezona parjenja.