Pojdimo po vrsti. Redno je treba pobirati zrele paradižnike, paprike, jajčevce, kumare, bučke in buče. S tem spodbudimo, da bodo septembra dozoreli tudi tisti plodovi, ki se šele razvijajo. Večino plodovk, če so zaščitene pred dežjem in jutranjo meglo, ohranimo še pozno v oktober in uživamo v plodovih. Zdaj pa je tudi čas, da zberemo semena plodovk, graha, fižola za vzgojo naslednjo sezno
Poberemo tudi grah in stročji fižol, ki smo ju sejali konec junija in v začetku julija. Tudi prve endivije že režemo, spomladi in poleti posajeni por je zdaj v svoji najlepši podobi. Kmalu bomo pobirali tudi mlado peso. Brstičnemu ohrovtu pa le odščipnemo vrhove, s čimer pospešimo rast brstičev.
Sejemo prezimne rastline
Na izpraznjene gredice sejemo zimske solate, to so tiste, ki prezimijo. Ne sejemo vse hkrati, temveč v 14 dnevnih presledkih, vse do sredine oktobra je čas. Zimsko endivijo, ki prav tako preživi zimo, lahko v naslednjih dneh tudi sadimo. Še vedno je čas za sejanje motovilca, špinače, blitve, rukole in redkvice.
S čebulo in česnom še počakamo
Konec meseca nekateri že tudi sadijo čebulček čebule in česna. Vendar ne gre hiteti, boljše je, če malo počakamo in oboje prestavimo v oktober. Prezgodaj sajena čebula gre namreč spomladi rada prezgodaj v cvet. Lahko pa septembra lahko čebulček kupimo, da oktobra ne bomo ostali brez želenih sort. Zelo dobro se obneseta slovenski avtohtoni sorti, čebula ptujski luk in česen ptujski jesenski, ki sta prilagojeni na naše podnebje, zato je z njima težav manj.
Dognojevanje ni potrebno
Preden sejemo ali sadimo prezimne zelenjadnice, je treba gredice zrahljati, prezračiti. Pred tem odstranimo zastirko, ki jo po obdelavi površine, vrnemo. Po potrebi tudi dognojimo. Čebuli in česnu ne gnojimo, sploh pa ne s hlevskim gnojem, ki jima škodi. Ostalim zelenjadnicam gnojimo le, če jih sejemo ali sadimo na gredice, ki so bile spomladi malo gnojene. Dodamo jim organsko gnojilo v obliki stisnjenih briketov ali domač kompost, če ga imamo. Če jih bomo sadili ali sejali na gredice, kjer rastejo ali so rasle plodovke in kapusnice, pa dodatno gnojenje ni potrebno.
Gredice naj ne ostanejo prazne
Gredice, ki ostanejo prazne, je treba pripraviti na zimo in naslednjo pomlad. Najprej jih razrahljamo in odstranimo vse plevel, potem pa lahko na njih posejemo rastline za zeleno gnojenje. Če se ne odločimo za to, pa jih vsaj pokrijemo z debelo plastjo zastirke iz slame, listja ali denimo ovčje volne. Tako bodo tudi spomladi že pripravljene na novo vrtičkarsko sezono. Ne bo jih treba prekopati, le gnojilo jim bomo dodali.
Če gredice pustimo prazne, jih ne očistimo in zastremo, bodo padavine, ki so jeseni in pozimi običajne, zbile njihovo površino in izprale hranljive snovi, zaradi česar bo v vrhnji plasti tudi bistveno manj mikroorganizmov, ki so nujni za nastajanje humusa in boljšo rast rastlin. Spomladi bo takšne površine bistveno težje pripraviti na nove setve in sajenje.
Za pripravo kompostnega kupa je septembra sicer še zgodaj, vsekakor pa zbiramo vse odpadlo listje, odrezane veje, zadnjo pokošeno travo, odmrle okrasne rastline, ki bodo še kako prav prišče, ko bomo oktobra ali novembra zlagali nov kompostni kup.
Pohvale avtorju.