Sodeč po podatkih spletnega portala Global Property Guide, največje donose z naložbo v stanovanje trenutno lahko dosežemo na Irskem. Letni pričakovan donos, ki nam ga zagotovi dajanje stanovanja v najem, je nekaj več kot sedem odstotkov. V Ljubljani lahko pričakujemo približno 4,7-odstotni donos, na Dunaju pa le nekaj manj kot dvoodstotnega.
Pogledali smo še v bližnji dve prestolnici, Zagreb in Budimpešto. V prvem lahko pričakujemo 5,4-odstotni donos, v madžarskem glavnem mestu pa še nekoliko večji, 5,9-odstotni. Donosi ne primer v Londonu in Parizu so ne dosežejo niti 2,8 odstotka na leto.
V Londonu najemnina za 120 kvadratnih metrov veliko novo stanovanje na elitni lokaciji znaša 5850 evrov, v Parizu 3560, v Ljubljani 1700 evrov, v Zagrebu in Budimpešti pa 1070 oziroma 1300 evrov na mesec.
V obeh zadnjih mestih se stanovanja kot naložbo z namenom oddajanja splača kupiti tudi zaradi nekaj nižjih cen, kot so v Ljubljani. Na omenjenem portalu so zbrali cene za 120 kvadratnih metrov velika nova stanovanja na najboljših lokacijah v posameznem mestu. Za kvadratni meter takšnega stanovanja je v Zagrebu treba odšteti 2450 evrov oziroma za stanovanje 238.000 evrov, v Budimpešti pa 2580 evrov za kvadrat oziroma 310.000 evrov za stanovanje. V Ljubljani so cene precej višje, saj so najboljša stanovanja vredna 440.000 evrov oziroma 3660 evrov za kvadratni meter.
Zagreb je tretje najcenejše glavno mesto v EU, saj so cene elitnih novih stanovanj nižje le še v Bukarešti in Sofiji, kjer ne dosežejo niti dveh tisočakov na kvadratni meter.
Dunaj je trenutno tretje najdražje mesto v Evropi, cena kvadratnega metra je 11.560 evrov. Še dražja sta Pariz s ceno 12.880 in pričakovano London s ceno kar 21.180 evrov za kvadratni meter.
Če si novega stanovanja na elitni lokaciji enega od omenjenih mest, vključno z Ljubljano, nikoli ne bomo mogli privoščiti, nas lahko tolaži dejstvo, da si ga ne morejo privoščiti niti Avstrijec, Francoz in Britanec, če zaslužijo zgolj povprečno plačo.
Slovenec s povprečno plačo bi moral za takšno stanovanje v Ljubljani delati 32 let, pod pogojem, da si v tem času ne kupi niti žemlje. Hrvat si stanovanje v središču Zagreba lahko zasluži v 26 letih, Madžar v Budimpešti v 40 letih, Francoz, Avstrijec in Britanec pa bi morali delati kar 60 let.
