Ograje niso slovenska posebnost, zagotovo pa lahko rečemo, da jih zelo radi postavljamo okoli svojih dvorišč. Še posebej v urbanih središčih, kjer z ograjami preprečujemo poglede mimoidočih, varujemo svojo zasebnost in tudi premoženje. Na podeželju imajo ograje drug pomen, dvorišča ograjujejo predvsem, da preprečijo vstop divjadi. Marsikatera podeželska hiša pa je ograjena tudi zato, da se psi lahko po dvorišču prosto gibljejo in niso več pripeti na verige.
Karkoli je že razlog, zaradi katerega se odločimo za postavitev dvoriščne ograje, je treba izbrati takšno, ki se poda k hiši in v okolje. Pred tem pa morate preveriti, ali za postavitev ograje obstajajo kakšne omejitve ali morda celo potrebujete gradbeno dovoljenje.
V nadaljevanju predstavljamo najpogostejše dvoriščne ograje, njihove posebnosti in okvirne cene. Končne cene so odvisne od višine ograje, tudi dolžine in terena.
Mrežne ograje
Mrežne ograje so narejene iz jeklene cinkane žice, ki jo prevlečejo s pvc, s čimer jim povečajo odpornost na vremenske vplive in podaljšajo življenjsko dobo. Lahko so varjene ali pletene, barvna lestvica pa je bolj skromna. Največkrat so zelene. Zanje se običajno odločimo, ko je treba zagraditi velike površine.
Povprečna cena tekočega metra je pet evrov.
Panelna ograja
Panelne ograje so izdelane iz jeklenih žic, ki jih plastificirajo, da jih zaščitijo pred vremenskimi vplivi in jim podaljšajo življenjsko dobo. Paneli so lahko v 3D ali 2D izvedbi, razlika je v tem, da so prvi ojačani in imajo izbokline. Njihovo postavljanje je preprosto, posamezne panele pa lahko zamenjamo oziroma nadomestimo.
Lesene ograje
Lesene ograje delujejo domačno in všečno, njihova velika slabost pa je vzdrževanje. Les, tudi če je zaščiten, ni odporen proti vremenskim vplivom, zato ga je treba pogosto vzdrževati. Njegova obstojnost je sicer odvisna od vrste lesa, za ograje bi morali izbirati bolj trpežne, kot sta denimo hrast ali macesen. Manj odporna pa je smrekovina.
Če je les globinsko zaščiten, pravilno vgrajen, to pomeni, da so prečni prerezi, skozi katere bi voda lahko prodirala v notranjost lesa, zaščiteni, bo zdržal dlje. Les lahko tudi površinsko zaščitimo, vendar to pomeni, da bo nanos treba vsaki dve do tri leta obnoviti. Če ni površinsko zaščiten, bo dobil sivo patino, ki je naravna zaščita, ta pa podaljšuje življenjsko dobo lesa. Vsekakor pa je prednost lesenih ograj, da lahko zamenjamo le posamezen propadli del.
Cene lesenih ograj so zelo različne, odvisne od izbranega lesa, v povprečju pa je za tekoči meter treba odšteti od 50 do 100 evrov.
Kamnite ograje ali gabioni
Gabioni, ime so dobili iz italijanske besede gabbia, ki pomeni kletka, oziroma iz besede gabbione, ki pomeni veliko kletko ali košaro. V osnovi so sestavljeni iz pletene ali varjene košare in različnega kamenja. Košara je narejena iz vroče pocinkane, visokoelastične jeklene žice. Košare so različnih dimenzij in oblik, s posebnimi spiralnimi žicami pa jih lahko sestavljamo skupaj. Različne so tudi dimenzije mreže, ki jo sestavljajo žice. Glede na velikost kvadratkov, ki jo v obliki mreže tvorijo žice, je treba izbrati velikost kamenja.
Cene so različne, od 60 evrov naprej, odvisno od debeline oziroma globine ograje. V povprečju pa je cena tekočega metra približno 80 evrov.
PVC-ograje
Tudi ograj iz pvc ni treba vzdrževati, saj ograjni elementi ne pokajo, ne trohnijo, ne vpijajo vode, odporni so proti ultravijoličnim žarkom, ni jih treba barvati. Vendar to velja le za ograje, ki so izdelane iz kakovostnega pvc. Slabši materiali lahko razpokajo, se na soncu in mrazu zvijajo, obledijo.
Ograje iz aluminija
Aluminij je material, ki se odziva na temperature, zato se pozimi krči in poleti razteza. Da se aluminijasta ograja ne bi zaradi tega povesila, je treba izbrati kakovostne letve, ki se jih privijači na konstrukcijo, ki naj bo iz enakega materiala. Pritrjujemo jih lahko vodoravno ali navpično, z razmikom ali brez. Izberemo lahko tudi različne obdelave površine, tako po barvi kot po strukturi.
Nerjavne jeklene ograje
Nerjavne jeklene ograje poznamo tudi pod imenom inox, ki izhaja iz francoske besede inoxydable, pomeni pa nerjaven. Ograje, narejene iz vroče cinkanega jekla, so trpežne, odporne na vremenske vplive in ne potrebujejo veliko vzdrževanja. Običajno so prašno ali mokro barvane. Obdelava zagotavlja popolno zaščito proti rji.
Na teh ograjah so možne le mehanske poškodbe, ki jih popravimo tako, da obrusimo poškodovano mesto in nanj nanesemo barvo za kovino.
Cene vroče cinkanih in prašno ali mokro barvanih ograj se začnejo pri 90 evrih na tekoči meter in sežejo do 150 evrov. V povprečju pa je zanje treba odšteti 120 evrov na tekoči meter, brez montaže.
Kovane ograje
Material, iz katerega so narejene kovane ograje je železo, ki ga v procesu izdelave končnega izdelka še vroče cinkajo in prašno barvajo. Tako dosežejo dolgo obstojnost površine, ki bi jo sicer bilo treba obnavljati vsakih nekaj let. Te ograje so trdne in trajne ter odporne na vremenske vplive.
Cene unikatnih kovanih ograj z veliko ornamenti so visoke, saj so narejene po naročilu, kovaštva pa ponujajo tudi tipske ograje, ki so nekoliko bolj dostopne. Povprečna cena je okoli 130 evrov na tekoči meter, lahko pa so seveda tudi nekoliko cenejše ali dražje.
