Slabši uspeh otroka pri testih vedno najprej povezujemo z njegovimi učnimi navadami , v tem primeru slabimi, s premalo učenja in nezanimanjem za šolo. Velikokrat sta to v resnici prava razloga za slabšo oceno. Pa vendar. Ste kdaj pomislili, da vaš otrok nima pravih pogojev za učenje? Da sta njegova soba in pisalna miza premalo osvetljeni, da ima v sobi pogosto slab zrak? Zato tudi ponoči slabo spi, čez dan je utrujen, se težko koncentrira in uči.
Od 15 do 20 odstotkov boljši rezultati na testih
Tudi to so lahko razlogi za slabšo oceno pri testu. V vseevropski študiji SINPHONIE2, ki je vključevala 114 šol v 23 državah, so ugotovili, da večja količina dnevne svetlobe v učilnicah izboljša rezultate preizkusov učencev pri matematiki in logiki do 15 odstotkov.
Podobne rezultate kažejo tudi raziskave, ki v katerih so proučevali storilnost delavcev glede na količino naravne svetlobe, ki jo imajo na delovnem mestu.
V zaprtih prostorih kar 22 ur na dan
Dnevna svetloba je dokazano fiziološki in psihološki stimulans, saj povečuje pozornost, izboljšuje razpoloženje in počutje, zvišuje produktivnost in sposobnost učenja. Ker smo postali generacija, ki biva v zaprtih prostorih, po zadnjih raziskava svetovne zdravstvene organizacije ne le otroci, temveč vsi v zaprtih prostorih v povprečju preživimo kar 90 odstotkov dneva, to je skoraj 22 ur, je ključno vprašanje, ali naš oziroma otrokov prostor zagotavlja dovolj kakovostne dnevne svetlobe?
Umetna svetloba ne more nadomestiti naravne
Otroku, šolarju je treba tudi doma zagotoviti kar se da dobre pogoje za učenje, igro in zdrav razvoj. V slabo ali premalo osvetljenih sobah so otroci in mladostniki prepogosto izpostavljeni električnim svetlobnim virom, ki kljub izjemnemu razvoju tehnologij še vedno ne uspejo posnemati variacijo celotnega svetlobnega spektra dnevne svetlobe ob različnih urah, v različnih letnih časih in v različnih vremenskih razmerah.
Druga težava je slab zrak v otroških in mladinskih sobah, ki je, kot kažejo raziskave, tudi do petkrat slabši kot zunanji in hkrati najslabši v stanovanju. Otroške sobe so pogosto najmanj prezračevani prostori.
Posledice slabe osvetlitve in prezračevanja pa so poleg utrujenosti, slabše koncentracije in učnih sposobnosti tudi obremenjen vid in pogoste alergije ter težave z dihali.
Dovolj naravne svetlobe in svežega zraka za zdrav razvoj
Prvo pravilo pri naravni osvetlitvi je, da je otrokova soba kar najbolj svetla in zračna, saj tako za igro kot učenje potrebuje energijo. Ta pa med drugim prihaja tudi iz naravne svetlobe in svežega zraka. Otroci in mladostniki zelo veliko časa preživijo v svojih sobah, zato jim je z naravno svetlobo treba vsaj delno nadomestiti naravo.
Eno ali dve okni v sobi, še posebej, če sta vgrajeni v dveh višinah, bosta tudi omogočali boljše prezračevanje.
Pisalno mizo naj osvetljuje naravna svetloba, najbolje od strani
Eno od pravil pri načrtovanju otroške sobe je tudi zagotovitev primernega mesta za postavitev pisalne mize. Ta mora biti seveda ob oknu, a bolje je, da svetloba na delovno površino pada od strani, tako preprečimo tudi neposredno bleščanje v ekran računalnika, ki je nepogrešljiva oprema na učenčevi mizi. Lahko jo postavimo tudi v sredo prostora, v tem primeru pa mora biti strešno okno vgrajeno tako, da bo svetloba nanjo padala z vrha.
Dnevna svetloba je pogoj za kakovosten spanec
Dovolj dnevne svetlobe v sobi otroka ni pomembno zgolj zaradi boljše koncentracije in počutje, temveč je tudi pogoj za kakovosten spanec. Zaradi motenj spanja bo otrok manj produktiven, delal bo več napak, koncentracija in spomin pa se bosta poslabšala.
Za zdrav biološki ritem in ravnovesje je bistvena prava količina dnevne svetlobe s stabilnim izmenjevanjem svetlobe in teme. Dnevna svetloba je namreč izhodišče, ki ga človeška notranja ura uporablja pri uravnavanju cikla spanja in budnosti, tako imenovanem cirkadianem ali dnevno-nočnem ritmu. Za zagotovitev dobrega spanja potrebujemo veliko dnevne svetlobe podnevi in veliko prave teme ponoči.
Otroci dnevno potrebujejo od 9 do 13 ur spanca, odvisno od njihove starosti. Z naravno svetlobo se njihovi možgani naučijo, kdaj je čas za proizvodnjo melatonina, ki jih pripravi na spanje, in kdaj za snovi, ki jim sporočijo, da je čas za prebujanje.
