Energijska učinkovita gradnja hiš, zdaj velja, da morajo biti te skoraj ničenergijske (sNES), je izpodrinila nekdaj zelo razširjene pasovne in točkovne temelje, ki so jih nadomestile temeljne plošče. Rečemo jim tudi temeljne blazine ali plavajoče plošče, ker se dobro odzivajo tudi pri potresih, primerne pa so za montažne in zidane hiše.
Neprekinjen toplotni ovoj po obodu hiše
Bistvena prednost temeljne plošče pred denimo pasovnimi temelji ni le razporeditev obtežbe po večji površini, temveč predvsem toplotna izolacija, ki je obvezni del takšnega temeljenja. Zagotavlja boljšo toplotno izolativnost, torej boljšo zaščito pred toplotnimi izgubami, hkrati pa preprečuje vdor vode, vlage in tudi pogosto prisotnega radona.
S pravilno izvedbo temeljne plošče lahko zagotovimo tudi neprekinjenost toplotnega ovoja hiše na celotnem obodu, kar je nuja pri gradnji sNES in pasivnih hiš. Fasadna izolacija mora biti neprekinjeno povezana s strešno in talno izolacijo. Tako preprečimo, da bi na katerem koli od teh stikov nastal toplotni most, ki pomeni toplotne izgube, kondenzacijo vlage in posledično plesen.
Neprekinjen stik fasadne izolacije z izolacijo pasovnega temelja je bistveno težje izvesti.
Sestava temeljne plošče in primerna izolacija
Vsaka temeljna plošča je v osnovi sestavljena iz nasutja oziroma tampona na dobro utrjenih tleh, podložnega betona, toplotne izolacije, hidroizolacije in betonske plošče. Med prednostmi velja izpostaviti, da je izkop terena lahko bolj plitev, kot če bi hišo temeljili na pasovnih ali točkovnih temeljih. Ker v zadnjem času gradimo vse več hiš brez kleti, je to še toliko bolj pomembno.
Za toplotno izolacijo temeljne plošče lahko sicer izberemo tri materiale, penjeno steklo, ekspandirani polistiren (stiropor) ali ekstrudirani polistiren (stirodur), največkrat pa so izolativne plošče narejene iz zadnjega.
Pri izbiri plošč je pomembno, da imajo ustrezno tlačno trdnost, ki mora biti najmanj 400 kPa in veliko vodoodbojnost. Nosile bodo namreč izjemno veliko težo, zato morajo ohraniti svojo obliko več desetletij, v tem času pa morajo biti odporne tudi proti vodi in vlagi. Da so primerne za uporabo v temeljni plošči, morajo proizvajalci dokazati z ustreznimi certifikati in deklaracijami.
Sistema, ki sta preizkušena na potresne obremenitve
Ker temeljna plošča deluje kot zaključena celota, so proizvajalci razvili sisteme, ki to zagotavljajo. S tem so dosegli tudi dobro protipotresno varnost, na našem trgu sta dva na potresne obremenitve preizkušena sistema. Oba temeljita na dvoslojni toplotni izolaciji, pri obeh so rešili vse potrebne detajle, med njima ni bistvenih razlik, pa vendar.
Sistem je zasnovan tako, da tudi opaženje po obodu plošče ni potrebno. Hidroizolacija se lahko položi na podložni beton.
Zaščita proti radonu
Sicer pa se na temeljno ploščo položi protiradonska folija, ki preprečuje vdor radona skozi materiale v hišo. Zaradi radona in zrakotesnosti zunanjega oboda hiše je izjemno pomembno, da so kakovostno izdelani izrezi okoli inštalacij in dobro zatesnjeni.
Pomembno je tudi, da se pri plitvi plošči, kjer ne bo kleti, toplotno izolirati tudi obod. S tem preprečimo zmrzovanje, saj plošča ne bo na globini pod 60 centimetrov, da bi bila varna pred tem.
Kolikšna bo debelina toplotne izolacije, je odvisno od energijske varčnosti hiše, zasnove in tudi podnebnih razmer, v katerih bo. Načeloma velja, da za sNES zadostuje 24 centimetrov, torej dve plošči po 12 centimetrov, vendar na koncu ustrezno debelino izračuna projektant.
Realno gledano je ta članek navadno komercialno sporočilo. Pod temeljno ploščo debeline običajno cca 30 cm, je temperatura zemlje na tej globini cca + 23 stopinj, zato ni nikakršnega realnega razloga, da se temeljno ploščo dodatno toplotno izolira. To je… ...prikaži več le oblika zavajanja potrošnikov, ki nasedajo takim kvazi strokovnim ponudbam toplotne izolacije.