Na Eko skladu za energijsko obnovo hiš trenutno sicer ni javnega poziva, zadnjega so zaprli konec maja, novega pa naj bi objavili 5. julija. Ob zaprtju zadnjega poziva so povedali, da bodo po novem javnem pozivu za določene ukrepe spodbude višje, v višini do 30 odstotkov priznanih stroškov naložbe oziroma bo višja tudi spodbuda v absolutnem znesku (kapica), koliko še ni znano. Posebej pa so poudarili, da bodo za določene ukrepe spremenjene tehnične zahteve kot tudi zahteve glede izkazovanja ustreznosti naprav in opreme. Na primer za toplotne črpalke zrak/voda, pri čemer pa zanje subvencije ne bodo višje.
Najvišji možni znesek nad 62.000 evrov
Kljub napovedi nekoliko višjih subvencij za večino ukrepov od julija naprej, pa lahko ugotovimo, da občani na Hrvaškem za obnovo svojih hiš, ki jih podeljuje Sklad za zaščito okolja in energijsko učinkovitost, lahko dobijo bistveno višje subvencije.
Prav v teh dneh vlagateljem, na zadnji poziv se jih je prijavilo skoraj 12.000, pošiljajo odločbe o dodelitvi subvencij, če so seveda z energijsko obnovo dosegli zahteve iz zadnjega razpisa. V okviru tega je bilo razpisanih 120 milijonov evrov, najvišja možna spodbuda pa je kar 62.120 evrov.
Da bi hrvaški občan lahko dobil tako visok znesek, mora izvesti enega od ukrepov povečanja toplotne zaščite zunanjega ovoja hiše, na primer z izvedbo fasade, zamenjati mora staro ogrevalno napravo z novo toplotno črpalko ali kotlom na drva ali pelete, vgraditi pa mora tudi sončno elektrarno.
Našteto na Hrvaškem štejejo kot celovito obnovo, pri tem pa mora hiša doseči energijski razred D, kar mora graditelj dokazati z energetsko izkaznico.
Eko sklad energetske izkaznice ne zahteva, pod celovito prenovo pa šteje dosego skoraj ničenergijskega razreda, ki dosega potrebo po toploti za ogrevanje največ 25 kWh/m2 na leto. Subvencija je lahko dodeljena za največ 200 kvadratnih metrov ogrevane površine, največ pa lahko znaša 44.000 evrov, če je več kot 30 odstotkov vgrajenih materialov sintetičnega izvora in največ 50.000 evrov, če je več kot 70 odstotkov vgrajenih materialov naravnega ali mineralnega izvora. Hiša mora imeti tudi sončno elektrarno za samooskrbo.
Pri nas 12, pri sosedih od 64 do 90 evrov na kvadratni meter
Še bolj povedni so posamezni zneski, ki jih Hrvati lahko dobijo za posamezne ukrepe energijske učinkovitosti. Poglejmo najprej vgradnjo toplotne izolacije. Po zadnjem pozivu Eko sklada je veljalo, da za vgradnjo toplotne izolacije na fasado, zunanji zid/tla, na zid proti terenu, za izolacijo ravne ali poševne strehe subvencija lahko največ 12 evrov na kvadratni meter oziroma največ 20 odstotkov priznanih stroškov.
Na Hrvaškem lahko za toplotno izolacijo fasade dobijo do neverjetnih 64 evrov na kvadratni meter, pri čemer zahtevajo toplotno prehodnost 0,25 W/m2K, pri nas je dovoljeno 0,2 W/m2K. Za izolacijo stropa nad neogrevanim prostorom lahko dobijo 80 evrov na kvadratni meter, za izolacijo tal pa 85, za vgradnjo izolacije na ravni strehi 90 in na poševni strehi 87 evrov na kvadratni meter. Za vsak posamezni ukrep lahko uveljavljajo do 60 odstotkov priznanih stroškov.
Slovenski graditelj lahko na primer za vgradnjo 200 kvadratnih metrov toplotne izolacije na fasado dobi največ 2400 evrov, hrvaški pa kar 12.800 evrov.
Za nova okna na Hrvaškem trikrat več
Subvencija za vgradnjo novega stavbnega pohištva pri nas je 150 evrov na kvadratni meter ali največ 20 odstotkov priznanih stroškov, pri čemer morajo biti okvirji in krila leseni, toplotna prehodnost pa največ 1,0 W/m2K.
Na Hrvaškem so upravičeni do 450 evrov na kvadratni meter vgrajenega novega stavbnega pohištva, pri čemer ni pomembno iz katerega materiala je, njegova toplotna prehodnost pa mora biti v nekaterih primerih največ 1,1, v drugih pa največ 1,4 W/m2K. Najvišji znesek je omejen na 15.000 evrov ali 60 odstotkov priznanih stroškov. Omeniti velja še, da pri sosedih ne zahtevajo vgradnje oken po sistemu RAL.
Za novo ogrevanje do 60 odstotkov več
Razlike so tudi pri ogrevalnih sistemih. Medtem ko pri nas za vgradnjo toplotne črpalke lahko dobimo največ 4000 evrov (voda, zemlja/voda), je pri sosedih najvišja subvencija do 10.500 evrov.
Za vgradnjo kotla na lesno biomaso lahko prejmejo do 8300 evrov subvencije, pri nas pa je ta največ 4000 evrov.
Hrvaški fond v vseh primerih prizna do 60 odstotkov priznanih stroškov naložbe v novo ogrevalno napravo, pri nas je to omejeno na 40 do 50 odstotkov.
Za kilovat sončne elektrarne 600 evrov, pri nas od 50 do 250
Očitne pa so tudi razlike pri subvencijah za samooskrbne sončne elektrarne. Pri nas te zdaj podeljujejo Borzen in za naprave, ki še spadajo v net metering je subvencija 50 evrov za vsak kilovat priključene moči, za naprave po novi shemi pa je nekoliko višja, 250 evrov. Na Hrvaškem je subvencija za sončno elektrarno 600 evrov za vsak kilovat priključene moči. Nekaj več pri nas znaša subvencije, če se k sončni elektrarni odločimo prigraditi tudi hranilnik električne energije, v tem primeru je 675 evrov.
Absurd je da mora občina prijaviti projekt v najmanj višini 1milion €. Drugače ne dobi evropskih sredstev.
Hrvati so bolj radodarni do lastnega naroda,pri nas ti hočejo pobrat še tisto kar imaš
na hrvaskem je konstantno aktiven evropski toxilec. celo ministrstva krsijo zakonodajo in talajo evropski denar brez resnih regulatorskih ukrepov. denar ponika med izbrance