Na vprašanja sodelujočih na tokratni javni tribuni, namenjena je bila predvsem odkrivanju napak, ki jih delamo v mansardah, sta odgovarjala strokovni svetovalec Tomaž Pust in arhitekt Domen Pogorevc iz podjetja Velux.
Zakaj se na oknih nabira kondenz?
Vprašanja so bila različna, pa vendar je izstopala ena tema – voda, in sicer v obliki kondenza in vode, ki naj bi v stanovanje prišla zaradi zamakanja pri okenskem okviru. Več udeležencev javne tribune je tako spraševalo, ali je res, da se med oknom in senčilom (notranjim) pozimi nabira kondenz in ali zaradi kondenza okna potemnijo, plesnijo in gnijejo, ker naj bi po njihovih informacijah pri oknih pogosto zamakalo. Spraševali so tudi, kako preprečijo zamakanje oken in ali je zato bolje izbrati plastificirana okna?
Kondenz se na oknu lahko nabere, a le, če so za to v stanovanju vzpostavljeni pogoji, ni pa vzrok kondenzacije senčilo ali pa strešno okno, smo izvedeli. „Kondenz se ne bo nabiral zaradi senčila, ampak zaradi prevelike vlage v prostoru. Zato je treba narediti vse, da se vzpostavijo taki pogoji, ki preprečujejo nastanek kondenza: dovolj redno in intenzivno zračenje, pravilna oblika in dobra izoliranost špalet, izvor toplega zraka pod oknom, radiator ali talno gretje imamo ponavadi pod oknom, v mansardi pa to velikokrat pozabimo,“ sta pojasnila strokovnjaka.
Strokovnjaka plastificirana okna priporočata za prostore s povečano zračno vlago, na primer kopalnice, kuhinje oziroma povsod tam, kjer se želimo izogniti dodatnemu vzdrževanju oken.
Pojasnila sta še, da se „vlaga nabira najprej na najbolj hladnem elementu v prostoru. To je ponavadi steklo. Podobno je z ogledalom v kopalnici po tuširanju. Nabere se kondenz. Pa vsi vemo, da z ogledalom ni nič narobe. Zračenje po prhanju kondenz odpravi oziroma posuši.“
Ali okno zamaka zaradi slabe montaže?
Zamakanje ob oknu bi lahko pripisali montaži, a le v primeru, da strešnega okna ni vgradil za to usposobljen monter oziroma, če niso bila vgrajena skladno z navodili proizvajalce. „Vodotesnost zagotavljamo z originalnimi obrobami, ki se razlikujejo glede na strešno kritino in kombinacijo oken. Obrobe so narejene točno za določeno dimenzijo in s tem zagotovimo, da na objektu ni kakega rezanja, predelave ali česa podobnega. Obrobe zagotavljajo vodotesnost po principu prekrivanja, tako ni nobenega leplenja ali uporabe tesnil, ki bi jih lahko UV-svetloba ali drugi zunanji vplivi uničili.“
Razlogov za izbiro dobrega, usposobljenega izvajalca pa je še več. „Dober izvajalec bo prišel svetovati na objekt, tako bo storitev celovita in kakovostna, stroški pa vnaprej znani. Drug razlog pa je finančne narave. Če kupite okno z vgradnjo prek izvajalca, bo DDV 9,5 odstotka, če pa kupite okno brez montaže, pa 22 odstotkov.“
In še ena oblika vode muči tiste, ki načrtujejo vgradnjo strešnih oken. Kako bodo zračili, če pada dež?
„Vsako strešno okno ima prezračevalno loputo, ki vam omogoča vodotesno zračenje prostora. Pozimi je običajno zaprta, saj takrat zračimo dva do trikrat na dan intenzivno za nekaj minut. Ostale tri letne čase pa je loputa lahko odprta, saj bo vodo, prah in mrčes zadržala zunaj. Torej, lahko ste v službi, šoli,…, pa se prostor vodotesno zrači.“
Strešno okno z dvema ali tremi stekli?
Večna dilema je tudi, ali vgraditi okno z dvoslojno ali trislojno zasteklitvijo in kaj pridobimo. V izčrpnem odgovoru smo izvedeli, da trislojna zasteklitev, čeprav je energijsko bolj učinkovita, ni vedno najboljša izbira.
Ko okno le menjamo hkrati pa ne nameravamo hiše tudi energijsko prenoviti, je strešno okno z dvoslojnim steklom prava izbira. Veliko več energijskih prihrankov prinese pravilna uporabi senčil. Poleti preprečujejo pregrevanje in s tem zmanjšamo rabo energije za hlajenje, zunanja roleta pa predstavlja dodatno izolacijo pozimi, in to precej večjo, kot pa uporaba energijsko boljšega stekla.
Vsa vprašanja in odgovore strokovnjakov z javne tribune najdete tukaj.
