Plesen je ena od najpogostejših težav v slovenskih domovih. Glavna izvora ali vzroka povečane vlage, ki je pogoj za razvoj plesni na hladnih stenah, pa sta premalo prezračevanja in kapilarna vlaga. S prvim lahko opravimo relativno preprosto, poskrbimo za zadostno zračenje, da lahko z vlago nabit zrak iz prostora prehaja ven. Če mu to ne omogočimo, trli ob hladne stene oziroma mesta in tam kondenzira. S tem pa ustvari idealne pogoje za razvoj in razrast plesni.
Plesen, ki nastane kot posledica kapilarne vlage, pa je veliko težje preprečiti, potrebni so precej bolj koreniti posegi v temelje hiše, da preprečimo dvigovanje vlage po steni navzgor. O pravilnem prezračevanju in tudi o sanaciji temeljev iz katerih kapilarna vlaga prodira po steni navzgor smo že pisali.
Nad plesen z biocidnimi pripravki
Tokrat se zato osredotočamo na to, kaj narediti s plesnijo, ki se je pojavila v stanovanju ali hiši. Jo lahko odstranimo zdaj, ko so zunanje temperature nizke, ali je bolje počakati na pomlad? Pred tem pa je treba opozoriti, da je vsako odstranjevanje plesni, tudi če je nastala zaradi pomanjkljivega prezračevanja, zgolj začasno. Trajno bo le, če bomo potem, ko saniramo prizadeta mesta, spremenili navade bivanja. Torej nadzorovali relativno vlago v prostoru ter ustrezno in zadostno zračili.
Plesen lahko odstranimo z različnimi pripravki, ki vsebujejo biocide. Koraki si sledijo takole: najprej prizadeta mesta obrišemo z vlažno krpo, potem nanesemo biocid, čez 12 ur postopek ponovimo, če gre za trdovratnejšo plesen, in po naslednjih 12 urah površino prepleskamo z zidno barvo, najbolje s takšno ki tudi vsebuje biocide, lahko pa se odločimo za apneno barvo.
Nizke temperature otežujejo sušenje
Dokaj preprosto, če natančno sledimo navodilom proizvajalca, a pri tem ugotovimo, da zima in nizke zunanje temperature niso najbolj primeren čas, da se tega lotimo. V tehničnih listi posameznih pripravkov je navedeno, da naj se uporabljajo pri temperaturah od pet do 35 stopinj Celzija, kar se nanaša tako na zunanje kot na temperaturo v prostoru.
Pozimi so temperature seveda pogosto nižje od pet stopinj Celzija, zaradi česar se pripravki na stenah ne bodo sušili, kot bi se morali. Težava je namreč, da je treba med sušenjem pripravka prostor zračiti, ne le na kratko, najbolje vseh 12 ur. Če ne zračimo, se bo sušenje podaljšalo, še večja težava pa je, da se bo po prostoru širil neprijeten vonj.
Morda si takšno zračenje lahko tudi pozimi privoščimo v enem samem prostoru, v katerem zapremo notranja vrata, hkrati pa ogrevamo in pri tem spregledamo velike toplotne izgube, ali drugače, neučinkovito porabo energenta za ogrevanje in višji strošek. Če pa imamo plesen v prostoru, ki ga ne moremo učinkovito in dovolj dolgo zračiti, pa je odstranjevanje plesni veliko bolje prestaviti na pomlad, pa naj nas še tako moti.
Preprečimo, da bi se plesen širila
Do takrat pa lahko vsaj preprečimo, da bi se že nastala plesen širila. Če je nastala na mestih, ki jih prekrivajo kosi pohištva ali zavese, jih odmaknemo od stene ali odstranimo, da zagotovimo kroženje zraka.
Oken nikoli ne odpiramo na nagib. S tem tako ohladimo stene okoli okna, da že najmanjša vlaga na njih kondenzira, rezultat pa je nova ali še razširjena plesen.
Med kuhanjem moramo zagotoviti učinkovito odvajanje pare, ki nastaja. Že med kuhanjem je treba odpreti okno, a ne na nagib. Tako kuhinjski napi pomagamo, da odvede vse vlažen zrak iz kuhinje.
Če lahko zapremo tudi vrata kuhinje, da se vlažni zrak ne širi v druge prostore.
Veliko vlage ustvarimo tudi v kopalnici, zato je po kopanju ali prhanju nujno učinkovito zračenje. Če le lahko, tudi perila ne sušimo v prostoru, saj s tem precej povečamo vlago v zraku. Čeprav jih imamo zelo radi, pa so pozimi nadloga lahko tudi sobne rastline. Tudi te v zrak izločajo vlago. Odmakniti jih je treba vsaj od hladnih sten iz z okenskih polic.
Več o grdanji in obnovi najdete tukaj.
