Nove naložbe: ta način ogrevanja med Slovenci prednjači pred vsemi drugimi

Po kreditih, ki jih za okoljske naložbe občanom odobri Eko sklad, je vse več povpraševanja, zato ne čudi, da je denarja zanje zmanjkalo. A ne za dolgo, nov javni poziv za kredite namerava Eko sklad objaviti sredi tega meseca.

Tudi sicer tako število vlog za kredite in kot nepovratne spodbude raste. Pogledali smo, za katere naložbe se najpogosteje odločajo občani, in koliko sredstev zanje nameni Eko sklad. Zadnji dostopni podatki so za leto 2023.

Največ kreditov za toplotno izolacijo fasad

V okviru zadnjega poziva za ugodne kredite za okoljske naložbe občanov je bilo razpisanih 35 milijonov evrov. Spomnimo, kredit so obrestovali po fiksni obrestni meri 2,8 odstotka, občani pa so se lahko odločili tudi za spremenljivo obrestno mero trimesečni euribor in fiksni pribitek 1 odstotek.

Lani je Eko sklad v okviru tega poziva z občani podpisal 1161 kreditnih pogodb za izvedbo različnih naložb in za kredite občanov namenil 21 milijonov evrov. Od tega 10,6 milijona evrov ta izvedbo toplotne izolacije fasad, streh in tal, za energijsko učinkovito stavbno pohištvo. Del sredstev je bilo namenjenih tudi gradnji nizkoenergijskih in pasivnih stanovanjskih stavb, vgradnji prezračevalnih sistemov in nekaterih drugih ukrepov.

Nekaj manj kot 10 milijonov evrov pa so namenili za kreditiranje naložb v obnovljive vire energije, in sicer za namestitev 220 toplotnih črpalk s skupno električno nazivno močjo 2,6 MW za ogrevanje, 74 kotlov na lesno biomaso s skupno močjo 2 MW in za postavitev 501 sončne elektrarne s skupno močjo 6,5 MW ter vgradnjo šestih hranilnikov električne energije.

Profimedia

Odobrili 46 milijonov evrov subvencij

Še bolj kot za ugodne kredite pa se občani odločajo za nepovratna sredstva, ki jih lahko dobijo v okviru javnega poziva za dodeljevanje nepovratnih finančnih spodbud občanom za nove naložbe v rabo obnovljivih virov energije in večjo energijsko učinkovitost stanovanjskih stavb.

Po podatkih Eko sklada so na ta javni poziv lani prejeli daleč največ vlog, prav tako so lani na podlagi tega poziva odobrili in izplačali največ sredstev. Samo leta 2023 so prejeli nekaj več kot 17.500 vlog, odobrili so 46,3 milijona evrov nepovratnih sredstev, izplačali pa so jih 34 milijonov evrov.

Samo za toplotne črpalke več kot 35 milijonov evrov

Največ nepovratnih sredstev so odobrili za naložbe vgradnje toplotnih črpalk za ogrevanje stavb, in sicer skoraj 35 milijonov evrov za nekaj manj kot 15.400 naložb. Toplotne črpalke so očitno veliko bolj zanimiva naložba kot na primer naložbe v nove kotle na lesno biomaso. Lani so za te namreč odobrili nekaj manj kot 2400 vlog in nekaj manj kot devet milijonov evrov.

Po višini odobrenih sredstev, če izpustimo naložbe v sončne elektrarne, ki jih po novem dodeljuje Borzen, sledijo naložbe v toplotno izolacijo fasad. Za ta ukrep so odrobili 1700 vlog in dobrih osem milijonov evrov. Med naložbami izstopa tudi vgradnja prezračevalnega sistema z vračanjem toplote, vendar bolj po številu odobrenih vlog kot po višini sredstev. Lani so na Eko skladu namreč za ta namen odobrili kar 5000 vlog in zanje skoraj štiri milijone evrov. Omenimo še, da so za vgradnjo novega stavbnega pohištva namenili 3,9 milijona evrov, nekaj manj, 3,2 milijona evrov pa za gradnjo skoraj ničenergijskih hiš. Za celovito obnovo hiš v skoraj ničenergijskem standardu so odobrili približno 350.000 evrov. Za ta namen so odobrili 10 vlog.  

Profimedia

Prihranek elektrike skoraj 230 GWh

Vse izvedene naložbe, za katere so bila lani izplačana nepovratna sredstva, prispevajo k manjši rabi energije za 510 GWh letno in s tem k zmanjšanju emisij CO2 za skoraj 181.472 ton letno. K zmanjšanju rabe energije so na primer toplotne črpalke prispevale 214 GWh, k nižjim izpustom pa 60.000 ton.

Na Eko skladu so tudi izračunali, koliko bodo zaradi s krediti podprtih naložb nižji raba energije in izpusti toplogrednih plinov. Emisije toplogrednih plinov, izražene v emisijah CO2, se bodo po izvedenih naložbah občanov zmanjšale za 5800 ton letno, raba energije pa bo manjša za 12,3 GWh.

Po podatkih Eko sklada se za okoljske naložbe, velja za nepovratna sredstva in kredite,  najpogosteje odločajo občani z območja osrednjeslovenske regije, sledijo občani iz savinjske in podravske regije. Najmanj sredstev pa odobrijo v zasavski, primorsko-notranjski, goriški in obalni regiji.