"Dobro leto živimo v novogradnji in letos smo doživeli prvo veliko razočaranje. V kotih bivalnih prostorov in tik pod stropom nad okni smo opazili madeže vlage, ponekod tudi že plesen."
"V starejši hiši smo vgradili nova trislojna okna, fasade še nismo izolirali. Pozimi se na šipah nabira vlaga, po nekaterih celo teče. Na dveh špaletah smo opazili tudi plesen."
"Opažam, da se prvošolec zadnje čase precej slabo počuti, utrujen je, večkrat je že tožil, da ga boli glava. V sobi smo nekoliko znižali temperaturo ogrevanja, pa nič ne pomaga."
Čeprav so različne, imajo skupni imenovalec, to je slaba kakovost zraka v prostorih, ki je nasičen z vlago, ogljikovim dioksidom, različnimi alergeni, lahko celo z radonom. Vzrok v vseh naštetih in podobnih primerih pa je premalo prezračevanja.
Novi standardi, stare navade bivanja
Kako pomembna je kakovost zraka v zaprtih prostorih in kako vpliva na naše počutje in stanje stavbe, torej našega doma, se pogosto zavemo šele, ko se v njem slabo počutimo ali ko nam začne teči po okenskih šipah, v najslabšem primeru pa se soočimo s plesnijo, pogled, na katero ni le izjemno neprijeten, temveč je ta tudi škodljiva za zdravje.
V takšne bivalne razmere nas je pripeljalo več dejavnikov, na katere v zadnjem desetletju ali dveh nismo bili pozorni. Zavedanje o pomenu učinkovite rabe energije in izdatne spodbude, ki jih za to namenja država, nas silijo v energijske obnove naših domov. Da bi zmanjšali potrebe po toploti in hladu, vgrajujemo nova okna in zunanje stene obdajamo s toplotno izolacijo, hiše pa zato postajajo vse bolj zrakotesne. Še bolj izrazito je to pri novogradnjah, ki morajo izpolnjevati vse bolj stroge standarde energijske učinkovitosti.
Prezračujemo premalo
Prezračujemo premalo, večina oken ne odpira vsaki dve uri za nekaj minut. Še posebej ne pozimi, saj varčujemo z energijo za ogrevanje, toplote ne želimo nenadzorovano spuščati v okolico. Podobno je poleti, ko zunanje toplote ne želimo spustiti v notranjost, saj si ne želimo pregretih prostorov. Torej spet premalo odpiramo okna.
Mehansko prezračevanje je prezrto
Že dolgo za učinkovito prezračevanje, ki preprečuje težave, kot so kondenzacija vlage na obodnih površinah stavbe, slabo počutje zaradi prevelike koncentracije ogljikovega dioksida, prisotnost alergenov, pršic in drugih onesnaževal v zraku, obstajajo učinkovite rešitve, ki pa jih še vedno nismo množično sprejeli, kaj šele ponotranjili. Mehanski prezračevalni sistemi so tehnika, ki vse preredko najde mesto v naših domovih.
Standardi premalo regulirani
Ti nalagajo, da mora biti v stavbi minimalno prezračevanje za zaščito pred vlago med daljšo odsotnostjo stanovalcev, zmanjšano prezračevanje med začasno odsotnostjo stanovalcev, nazivno prezračevanje, ki omogoča kakovostne higienske zahteve in zaščito stavbe ob prisotnosti stanovalcev in intenzivno prezračevanje ob občasnih večjih obremenitvah.
Strokovnjaki opozarjajo, da bi bilo treba bolje regulirati vgradnjo materialov in prezračevalne standarde, da bi zmanjšali negativne vplive na zdravje in kakovost stavb oziroma bivalnega okolja.
Za starejše stavbe decentralizirani sistemi
Vse navedene zahteve zelo učinkovito izpolnimo z vgradnjo mehanskega prezračevalnega sistema z rekuperacijo. Posledično pa preprečimo vse druge težave, ki jih prinaša slab, z vlago nasičen notranji zrak.
V novogradnjah lahko vgradimo centralni ali decentralni prezračevalni sistem, ki je dobra rešitev tudi v obstoječih hišah, saj se običajno želimo izogniti večjih gradbenih posegov. Vgradnja je možna neposredno skozi zunanje stene, posamezne enote pa so med sabo brezžično povezane.
Ne le svež, tudi očiščen zrak
Kaj bomo torej dosegli, če v obstoječo hišo vgradimo decentralni prezračevalni sistem z rekuperacijo? Najprej poudarimo, da je decentralni sistem zagotovo bolj učinkovit kot odpiranje oken. Ne le, da v prostore nenehno dovaja svež zrak, ta je tudi filtriran, torej očiščen majhnih delcev, alergenov in drugih onesnaževal. Če prezračujemo zgolj z odpiranjem oken, bomo vse nesnage, ki jih vsebuje zunanji zrak, spustili v prostor. Zrak bo svež, ne bo pa tudi kakovosten, še posebej pozimi v mestih ne.
Zrak, ki je očiščen alergenov in drugih, pogosto dražečih onesnaževal, je izjemno pomemben za stanovalce z dihalnimi težavami in alergike.
Brez izgub toplote
Decentralni prezračevalni sistem je tudi energijsko učinkovit. Prvič prepreči toplotne izgube, ki jih povzročamo z odpiranjem oken, hkrati pa je njegova energijska učinkovitost izmenjave toplote med izhodnim in dohodnim zrakom tudi do 96-odstotna, če izberemo najbolj kakovostne prezračevalne enote.
Odvajanje odvečne vlage in CO2
Zelo pomembna naloga decentralnih prezračevalnih sistemov je tudi, da iz prostorov ves čas odvajajo odvečno vlago, s katero je nasičen predihan zrak. Te se v prostorih že zgolj z dihanjem ustvari veliko, ko k temu dodamo še dejavnosti, kot so kuhanje, sušenje perila, prhanje, pa je vlage v zraku še več, običajno preveč. Če je z zrakom ne spustimo ven, bo kondenzirala na hladnih stenah in šipah.
Z zrakom, ki ga prezračevalni sistem oddvaja iz prostorov, se znebimo tudi povečanih koncentracij ogljikovega dioksida, ki dokazano negativno vplivajo na počutje. Prvi znaki so utrujenost, zaspanost in glavoboli. Zmanjša se tudi koncentracija in s tem zmožnost za delo.
In ne nazadnje prezračevani sistem pomeni tudi udobje. Nič več ni treba razmišljati, kdaj bomo odprli okna, ni več prepiha, ki ga povzročamo s tem, niti ni ohlajevanja oziroma pregrevanja prostorov zaradi odpiranja oken. Sistem deluje samodejno in se prilagaja razmeram oziroma kakovosti zraka v prostoru.
Kako izbrati pravi sistem
Ponudbe decentralnih sistemov je na trgu vse več, zato izbira pravega ni najbolj preprosta. Kaj naj bi uporabnik sistema upošteval pri izbiri, smo vprašali Uroša Fonoviča, direktorja podjetja Lunos Slovenija.
Takoj zatem pa Fonovič izpostavlja energijsko učinkovitost rekuperacije. To je podatek, ki pove, kolikšen delež toplote odpadnega zraka se prenese na hladnejši vstopni zrak. Najboljši sistemi dosegajo 96-odstotno učinkovitost.
Za udobje je zelo pomembno, da decentralni prezračevalni sistem deluje tiho, stanovalci pa ne smejo občutiti prepiha. Najboljši sistemi so skoraj neslišni, da razdalji treh metrov povzročajo le 3 dB, sicer pa naj bo stopnja hrupa med 10 in največ 20 dB.
Izpostavi še, da pri kakovostnih decentralnih sistemih med posameznimi enotami, ki morajo delovati usklajeno, ni žičnih povezav, zato se izognemo razbijanju ali vidnim stenskim kanalčkom, s katerimi bi zakrili žice. A pri tem opozori, da je bolje izbrati sisteme, ki delovanje usklajujejo prek radijske povezave, ki je veliko bolj stabilna kot WiFi povezava.
Na koncu pa mora uporabnik od proizvajalca oziroma ponudnika decentralnega prezračevalnega sistema dobiti še dokumentacijo oziroma certifikate, ki dokazujejo, da so tehnične lastnosti skladne s standardi in preverjene z uradnimi meritvami, opravljenimi v pooblaščenih inštitucijah. Pomembno je tudi obdobje garancije, ki naj bo pet let, in poreklo izdelkov.
Vse je posledica tega, da sodobna okna preveč tesnijo in ni mikroventilacije/prepiha, zračna vlaga iz prostora (dihanje, kuhanje, sušenje perila..) preprosto ne gre ven. Navadna kmečka logika.
Zjutrej po 5h zahajcaš na max peč, po 8 - 9h zapreš luft v peč in naprej v dimnik na minimum in odpreš vsa okna in vrata. Luftaš do 11-12h, in potem ponovno štartaš max z bukovimi drvmi tja do… ...prikaži več 15 - 16h, da lepo zagreješ frišek luft v notranjosti...dimnik, stene in vse kar je v prostoru..in počasi spet pripiraš luft v polno naloženo peč in iz peči v dimnik. Zaključiš kurilni dan, po 22-23h samo še pripreš okno na zahodni strani objekta čimbolj spodaj. Da objekt do jutra z okolico odiha kar mora:)
tisti, ki verjame, da ima rekuperator 96% izkoristek pri izmenjavi toplote ni diht... ce je 26% je to ze dosti.