Dvojna merila: subvencijo za elektrarno bo dobil, za izolacijo strehe, na kateri bo stala, pa ne

"Načrtujem postavitev sončne elektrarne, za katero že imam soglasje, pred tem pa bom obnovil in izoliral streho in fasado. Pri finančni konstrukciji naložb sem seveda upošteval tudi možne subvencije Eko sklada in subvencijo za elektrarno, ki jo po novem daje Borzen. Pa sem doživel hladen tuš. Na Eko skladu subvencije ne morem dobiti, ker za hišo (letnik 1867, obnovljena 2000) nimam gradbenega dovoljenja in tudi uporabnega ne. Zanimivo, na Borzenu pa subvencijo za SE lahko dobim brez težav, tam me o papirjih za hišo nihče nič ni vprašal," je za Žurnal24 povedal bralec Bojan.

Uporabnega dovoljenja trenutno ne more dobiti

Na upravni enoti se je pozanimal, kako lahko pride do uporabnega dovoljenja, a so mu povedali, da trenutno ne more. Težava je namreč, da uporabnega dovoljenja ne more dobiti na podlagi 150. člena gradbenega zakona, ki za hiše, zgrajene pred letom 1968, določa domnevo gradbenega in uporabnega dovoljenja, saj je prejšnji lastnik pri obnovi hiše, ki jo je izvedel zgolj na podlagi prijave del, kar je tudi zabeleženo na upravni enoti, na strehi postavil dve frčadi.

Na upravni enoti zato vztrajajo, da mora hišo legalizirati in uporabno dovoljenje dobiti po 146. členu GZ, ki pa je trenutno zadržan zaradi odločbe ustavnega sodišča. 

"Skratka, proces pridobitve subvencije se mi je zakompliciral. Hkrati pa ne razumem, zakaj za eno subvencijo ne zahtevajo nobenih dokazil o legalnosti gradnje, za druge pa je nujno uporabno dovoljenje. Gradnja ni nelegalna, morda je le neskladna, pa še tega ne vem, če je, saj je prejšnji lastnik pri prijavi del priložil načrt obnove strehe, v katerem sta vrisani tudi frčadi, pa takrat na upravni enoti zaradi tega ni bilo pripomb," še pove Bojan. 

Profimedia

Postopki dolgi in dragi

Bralec zagotovo ni edini, ki se je znašel v takšnih ali podobnih razmerah. Veliko družinskih hiš, ki so bile zgrajene pred 2018, nima uporabnega dovoljenja, imajo pa gradbena dovoljenja. Vprašanje je le, ali so dejansko skladne z gradbenimi dovoljenji. Če niso, jih veljavni gradbeni zakon obravnava kot neskladne gradnje in hkrati kot nelegalne. 

Postopki za legalizacijo in pridobitev uporabnega dovoljenja so različno zapleteni in dolgotrajni, povezani pa so tudi z relativno visokimi stroški, saj pogosto vključujejo storitve arhitekta in geodeta, plačilo stroškov za degradacijo in uzurpacijo, plačilo komunalnega prispevka. 

Uporabno dovoljenje le pogoj za uporabo objekta

Gradbeni zakon, ki lastnikom sicer daje različne možnosti, da jih legalizirajo in zanje pridobijo uporabna dovoljenja, pa v nobeni točki tega ne zahteva niti ne predpisuje datumov, do kdaj naj bi uredili pravnoformalni status svoje nepremičnine. Zato se marsikdo zanj ne odloči. 

Uporabno dovoljenje je v zakonu definirano kot odločba, s katero se dovoljuje uporaba objekta, ni pa vezano na druge posle z nepremičnino. Kar pomeni, da nepremičnino lahko brez uporabnega dovoljenja oddajamo v najem, jo prodamo in tudi obnovimo oziroma vzdržujemo. Med vzdrževalna dela pa spadajo tudi ukrepi za izboljšanje energijske učinkovitosti in postavitev sončne elektrarne. 

Profimedia

Eko sklad zahteval podpis izjave tudi pri sončnih elektrarnah

Zakaj torej na Eko skladu zahtevajo, da vlagatelj k vlogi za subvencijo priloži gradbeno dovoljenje ali pa uporabno dovoljenje, tretja možnost je odločba o legalizaciji, na Borzenu pa za pridobitev subvencije za sončno elektrarno tega pogoja ni, smo vprašali na Eko sklad, Borzen in ministrstvo za naravne vire in prostor (MNVP), ki je pristojno za gradbeno zakonodajo. 

Mimogrede velja omeniti še to, da so na Eko skladu tudi za subvencijo za sončno elektrarno, dokler je bilo to področje v njihovi pristojnosti, zahtevali dokazila o legalnosti objekta. Vlagatelj je moral podpisati izjavo, da "sta stavba, ki je samooskrbovana, in stavba, na katero je nameščena naprava za samooskrbo z električno energijo, zgrajeni na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja oziroma je bila za stavbo izdana odločba o legalizaciji oziroma odločba o domnevi izdanega gradbenega oziroma uporabnega dovoljenja, oziroma je naprava nameščena na enostaven ali nezahteven objekt, ki je ob stavbi in zgrajen v skladu z veljavnimi predpisi s področja graditve objektov."

Borzen: gradbeno dovoljenje preverjajo elektrodistributerji

Na Borzenu so si po prevzemu izvedbe javnih pozivov, ki jih je prej izvajal Eko sklad, zadali dva cilja: digitalizirati oddajo vlog in optimizirati njihovo obravnavo, oboje z namenom hitrejšega izdajanja odločb za izplačilo nepovratnih finančnih sredstev.

Pri pregledu dokumentacije, ki so jo vlagatelji morali prilagati ob javljanju na pretekle javne pozive, so ugotovili, da so vanjo vključena določena potrdila med drugim gradbeno oziroma uporabno dovoljenje, ki jih po uradni dolžnosti pred postavitvijo sončne elektrarne preverjajo že distribucijska podjetja. "Ta so namreč po gradbeni in energetski zakonodaji soglasodajalci in po uradni dolžnosti pri izdaji soglasja za priključitev skladno s predpisi ter sistemskimi obratovalnimi navodili za distribucijski sistem električne energije (SONDSEE) preverjajo, ali je objekt postavljen skladno s predpisi in ima ustrezno gradbeno oziroma uporabno dovoljenje. Če objekt, za katerega se izdaja soglasje za priključitev, teh pogojev ne izpolnjuje, se soglasja ne izda." pravijo na Borzenu. 

Hkrati mora vlagatelj k vlogi za priključitev priložiti kopijo pravnomočnega gradbenega dovoljenja, ustrezne služnostne pogodbe in druge priloge, ki zagotavljajo skladnost proizvodne naprave z vso veljavno zakonodajo, še dodajajo. Zaradi navedenega vlagatelju k vlogi za subvencijo ni treba priložiti gradbenega oziroma drugega dovoljenja ali dokumenta, ki potrjuje legalnost objekta, na katerem bo postavljena sončna elektrarna. 

Podoben odgovor smo dobili od ministrstva za okolje, podnebje in energijo (MOPE), čeprav smo vprašanja naslovili na MNVP. Na MOPE so k odgovoru Borzena dodali le: "Če bi se gradbeno dovoljenje ponovno preverjalo tudi v sklopu javnega poziva za dodelitev naložbene pomoči za samooskrbo, bi šlo za nepotrebno podvajanje dela in dodatno administrativno obremenitev."

Elektrodistributerji: dovolj je, da ima hiša elektro priključek

Podrobnejši pregled omenjene zakonodaje in predvsem pojasnil iz Priročnika za postavitev manjših elektrarn, ki sta ga lani skupaj pripravila Borzen in SODO, zdaj Eles, pa kaže še nekoliko drugačno sliko oziroma zahteve. 

V omenjenem priročniku je napisano, da proizvodne naprave za samooskrbo končnih uporabnikov do moči 50 kW veljajo poenostavljeni postopki. In sicer je treba k vlogi za soglasje za priključitev in kasneje še k vlogi za priključitev in uporabo sistema priložiti zgolj dokazilo o lastništvu objekta, če investitor v proizvodno napravo in lastnik nista ista oseba. 

Gradbeno dovoljenje ali druga dokazila o legalnosti objekta, na katerem bo stala samooskrba sončna elektrarna (do 50 kW) v priročniku niso omenjena ali zahtevana, so pa zahtevana za naprave, ki ne spadajo v to kategorijo.

To potrjuje tudi praksa, saj smo govorili z enim od lastnikov sončne elektrarne, ki nam je potrdil, da v nobenem koraku od vloge za izdajo soglasja do končne priključitve, niso zahtevali gradbenega dovoljenja, in mimogrede dodal, da je njegova hiša nelegalna gradnja, ima pa elektro priključek in merilno mesto. 

Ko smo poklicali še v službo za izdajo soglasij za priključitev enega od elektrodistributerjev, so nam potrdili, da v primeru, ko je nepremičnina priključena na omrežje in ima merilno mesto, legalnosti gradnje ne preverjajo.

Iz tega izhaja, da subvencijo za sončno elektrarno lahko dobi vsak, ki ima elektro priključek in merilno mesto, ne glede na to, kakšen je pravnoformalni status njegove nepremičnine. Torej tudi bralec Bojan, ki ima strogo gledano zaradi frčad neskladno gradnjo oziroma nelegalno gradnjo. Za to isto hišo pa ne more dobiti subvencije za izolacijo strehe, na kateri bo stala sončna elektrarna, in fasade, ker je tako določeno v pogojih Eko sklada. 

Profimedia

Eko sklad: delujemo v skladu z načelom pravne države

"Pri ukrepih v energijsko učinkovitost stavb je pogoj, da je namembnost stavbe stanovanjska, saj so sredstva za učinkovito rabo energije namenjena le za stanovanjske stavbe, torej tam, kjer se rabi energija za ogrevanje prostorov, v katerih se živi. Zato se zahteva gradbeno dovoljenje. Poleg tega je v Republiki Sloveniji že od nekdaj dopustna gradnja objektov po pridobljenem gradbenem dovoljenju, razen nekaterih izjem. V neskladju z načelom pravne države bi bilo, če bi Eko sklad naložbe v takšne objekte spodbujal," pogoje pojasnijo na Eko skladu. 

Poleg tega, tako na Eko skladu, v takem primeru pride praviloma do inšpekcijskih postopkov, katerih posledica je izrek inšpekcijskega ukrepa ustavitve gradnje in takojšnja odstranitev objekta/dela objekta, vzpostavitev prejšnjega stanja ali sanacija objekta, če vzpostavitev prejšnjega stanja ni mogoča. "Zato bi Eko sklad z dodeljevanjem nepovratnih finančnih spodbud za naložbe v takšne objekte, ravnal tudi izrazito neskrbno."

Inšpektorji ne trkajo na vrata

"Da nas bo inšpektor obiskal in zahteval, da odstranim frčadi, je sicer malo verjetno," o pojasnilih Eko sklada razmišlja bralec Bojan in dodaja, "da je po njegovem še manj verjetno rušenje obstoječih nelegalnih in neskladnih objektov, ki so ednino prebivališče v njih stanujočih, saj jih ščiti odločba ustavnega sodišča."

Na ministrstvih molčijo

Z nobenega od ministrstev odgovorov oziroma komentarjev o zahtevah Eko sklada nismo dobili. Prezrli so vprašanji, ali je odločitev o zahtevi GD in UD stvar posamezne inštitucije ali pa zahteva izhaja iz gradbenega zakona oziroma iz katerega od podzakonskih aktov ter ali na MNVP morda menijo, da pogoj legalnosti ni nujen, saj zaradi tega marsikateri občan/lastnik hiše, ki navedenih pogojev ne izpolnjuje, do subvencije na Eko skladu ni upravičen, ob tem pa vemo, da je takšnih primerov veliko, med njimi so tudi energetsko revna gospodinjstva. 

dezurni@styria-media.si