Rastlinjaku je najprej treba odmeriti ustrezen prostor, pri čemer upoštevamo lego, njegovo obliko in velikost. Najboljši prostor za postavitev rastlinjaka je sončna lega, ki pa naj bo v zavetrju, s čimer ga zaščitimo pred močnejšimi sunki vetra. Ob rastlinjaku lahko raste večje listopadno drevo, ki ga bo dodatno ščitilo pred sunki vetra, hkrati pa poleti nanj metalo nekaj sence, a ne preveč, pozimi, ko mu listje odpade pa prepuščalo dovolj svetlobe.
Strokovnjaki priporočajo tudi, da ga postavimo v smeri vzhod-zahod, saj bodo rastline tako ves dan enakomerno osončene. Pri izbiri prostora je treba paziti tudi na to, da v rastlinjak ne bore prodreti voda, meteorna ali podtalnica.
Naslednja odločitev, kako velik naj bo rastlinjak
Če vprašate resne vrtičkarje in strokovnjake, bo odgovor: čim večji. Razlogov za to je več, v njem boste lahko pridelali več zelenjave in bili celo leto samooskrbni. Večji rastlinjaki imajo običajno tudi močnejše ogrodje, ki zdrži močnejše sunke vetra in obtežbe snega. Pomembno je tudi, da so večji rastlinjaki veliko bolj zračni, kar preprečuje pregrevanje poleti, ugodno pa vpliva tudi na rast rastlin.
Sicer pa velja, da naj bi za vzgojo osnovnih potreb po zelenjavi za štiričlansko družino zadostovalo približno 25 kvadratnih metrov. Morda je to dovolj za začetek, a večina vrtičkarjev kmalu ugotovi, da jim to ne zadostuje, zato je dobro izbrati modularni rastlinjak, ki ga lahko brez večjih posegov nadgradimo in povečamo.
Rastlinjaki so praviloma podolgovati, z eno- ali dvokapnimi strehami, lahko pa so zgoraj tudi polkrožni. Izbira je odvisna od videza, ki nam je všeč, upoštevati pa velja tudi veter in sneg. Tudi višina naj bo primerna, tja do 2,4 metra naj seže.
Konstrukcija rastlinjaka je ena od bolj pomembnih elementov rastlinjaka
Biti mora dovolj močna, da prenese sunke vetra in obtežbo snega. Pomembna je tudi njena obstojnost ter možnost vgradnje oken in vrat, odpiranje stranic, kar je pomembno za zračenje.
Vrtičkarji se pogosto odločijo, da bodo prvi rastlinjak postavili sami. Običajno je njegova konstrukcija lesena, velikost pa manjša. To je lahko prava pot, če pri tem mislijo tudi na primerno odpiranje in zračenje rastlinjaka in njegovo trdnost.
Vendar se v praksi pogosto pokaže, da so veliko bolj pripravni rastlinjaki profesionalnih proizvajalcev, ki so mislili prav na vse. Pri tem pa je vseeno treba biti pozoren, saj poceni rastlinjaki, ki jih je v različnih vrtnih centrih precej, niso nujno dobra izbira, saj njihova konstrukcija ni dovolj trdna, slabo pa je v njih poskrbljeno tudi za zračenje.
Konstrukcija profesionalnih rastlinjakov za vrtičkarje lahko lesena, jeklena, aluminijsata ali plastična. Lesena potrebuje največ vzdrževanja, vendar če je narejena iz kakovostnega lesa, je lahko precej trajna. Najcenejša je jeklena konstrukcija, ki prav tako potrebuje redno vzdrževanje, zaščito proti rji. Najdražja je aluminijasta, ki ne potrebuje nobenega vzdrževanja, plastična pa je sicer UV-obstojna, a ima omejeno življenjsko dobo.
Na izbiro konstrukcije lahko vpliva tudi to, kakšne temelje potrebuje. Nekatere se le sidrajo za druge je treba narediti betonske temelje, najbolje pa se je o tem posvetovati s proizvajalcm.
Stranice so lahko iz različnih materialov
Pomemben del rastlinjaka so tudi stranice, s katerimi zapremo konstrukcijo. Rastlinjaki v domači izvedbi so običajno prekriti s polivinilom različnih debelin in z različno prepustnostjo svetlobe. Težava teh je predvsem, da ga je treba dobro pričvrstiti, da ga ne bi odpihnil prvi veter. To pa pomeni, da je polivinil težko premikati in s tem ustrezno zračiti rastlinjak.
Pri profesionalnih rastlinjakih lahko izbiramo med različnimi materiali iz katerih so narejene stranice. Odločimo se lahko za vrtnarsko steklo, ki je tanjše in cenejše od klasičnega stekla. Njegova prednost je dobro prepuščanje svetlobe in toplote, slabost pa to, da lahko hitro poči in se razbije, tudi obtežbo snega prenaša slabše.
Druga možnost so polkarbonatne plošče, ki so bolj odporne na lom, hkrati pa imajo boljše toplotnoizolativne lastnosti kot steklo. Pogosta izbira pa je prozorna polietilenska folija (polivinil), ki je zelo odporna na vse vremenske vplive, a jo je kljub temu treba pogosteje zamenjati.
Vsi trije materiali so primerni tudi za vgradnjo v okna, vrata ali cele stranice, ki se lahko odpirajo, da rastlinjak ustrezno zračimo in poleti hladimo. To je ključno za dober in zdrav pridelek.
Ustrezno zračenje je pogoj za dobro rast
Če v rastlinjaku nimamo možnosti učinkovitega zračenja, bo v njem temperatura hitro previsoka, kar pa rastlina škodi, saj se dobesedno skuhajo ali pa jih požge. Zračenje je pomembno tudi za odvajanje vlage iz rastlinjaka, kar preprečuje razvoj bolezni na rastlinah.
Odprtine skozi katere zračimo morajo biti na višini nad 50 centimetrov od tal. Tako preprečimo prepih in pred hladnim zrakom na primer spomladi, zavarujemo nove sadike. Odprtine v konstrukciji naj bodo na bokih rastlinjaka in tudi na vrhu, tako se bo topel zrak dvigoval navzgor. Strokovnjaki ob tem opozarjajo da zračenje zgolj skozi vrata in eno manjše okno ni dovolj, najbolje je, če se lahko odprejo cele stranice nad višino 50 centimetrov nad tlemi.
Voda za zalivanje naj bo blizu
Pri načrtovanju rastlinjaka nikakor ne smemo pozabiti na vodo za zalivanje. Najbolje je, če lahko uredimo namakalni sistem oziroma kapljično namakanje. Vsekakor pa moramo poskrbeti, da je zbiralnik vode, najbolje deževnice, nekje blizu. Vodo iz njega lahko črpamo z naravnim padcem ali s pomočjo potopne črpalke in tako zelenjadnice zalivamo z vrtno cevjo. Veliko več dela in časa pa bo zahtevalo zalivanje z zalivalko, kar pa strokovnjaki odsvetujejo, saj rastline v rastlinjaku zahtevajo res obilo vode.
Odlicen clanek. Domaca samooskrba. Za tiste, ki nimajo casa ali znanja za gojenje pa je MYFOOD.EU rastlinjak pravi. Vec na top-greenhouse.com