Zunanje temperature so nižje, zaprli smo se v svoje domove, več se zadržujemo v njih, zato ustvarjamo več vlage. Večina manj odpira okna, ker ne želi izgubljati toplote, hkrati pa še ne ogrevamo redno, da bi zadostno izsuševali prostor.
S svojimi bivalnimi navadami torej vplivamo na tri bistvene dejavnike, ki pogojujejo točko rosišča. Ta določa, pri kateri temperaturi in relativni vlagi, se bo na površinah pojavil kondenz, v naslednjem koraku pa plesen. Ti trije dejavniki so višina relativne vlage in temperatura v prostoru ter temperatura površine, na kateri se pojavlja plesen.
Ustrezni bivalni pogoji
Relativno vlago, ki bi morala biti med 40 in 60 odstotki, uravnavamo s pravilnim in zadostnim zračenjem. Temperatura v prostor naj bo med 19 in 21 stopinj Celzija. Če bo denimo 24 stopinj Celzija, bo tako ogret zrak lahko sprejel še bistveno več vlage, ki bo kondenzirala na hladnih mestih zunanjih sten, če te niso toplotno izolirane.
Vplivamo lahko tudi na temperaturo površine sten. Ta je izjemno pomembna, kolikšna mora biti, pa je odvisno od temperature zraka v prostoru. Višja, ko je temperatura zraka v prostoru, višja mora biti temperatura površine zunanje stene. Zato je pomembno, da so zunanje stene toplotno izolirane, saj s tem dvignemo temperaturo na njihovi površini. Izolirane pa morajo biti tako, da so čim bolj izničeni toplotni mostovi, ki so hladnejša mesta in zato toliko bolj primerna za kondenzacijo prevlažnega zraka.
Trajna odprava plesni
Da bi trajno preprečili nastanek plesni kot posledice kondenzacije, moramo ohranjati ustrezno razmerje med vsemi tremi dejavniki. Nobenega ne smemo spregledati, je pa najpomembnejši med njimi vzdrževanje relativne vlažnosti, torej je najpomembnejši ukrep zadostno in pravilno prezračevanje, s čimer bomo odvečno vlago iz prostora odstranili.
Ko se pojavi, jo je treba takoj odstraniti
Brez navedenih ukrepov in sprememb bivalnih navad, pa lahko pričakujemo nove in nove pojave plesni. Najprej jo bomo našli na vogalih, na okenskih špaletah, tik pod stropom, na stenah za omarami in sedežnimi garniturami, skratka tam, kje so običajno toplotni mostovi, in tam, kjer zrak premalo ali pa sploh ne kroži.
Plesen je treba čim prej odstraniti iz bivalnih prostorov, saj lahko resno ogrozi zdravje. Plesni izdelujejo alergene, ki povzročajo bolezni dihal. "Izpostavljenost plesnim v notranjem okolju najpogosteje povzroča bolezni zgornjih dihalnih poti, na primer alergijsko vnetje očesne veznice, krvavitev iz nosu, alergijsko vnetje nosne sluznice in sinusov, kašelj, simptomi podobni gripi ali prehladu, alergijski atopijski dermatitis, astmo ali poslabšanje astme in prebavne težave,“ navajajo na NIJZ.
Za okužbe in obolenja so bolj dovzetni otroci, starejši, bolniki z astmo, kronični bolniki in vsi, ki imajo zaradi različnih razlogov oslabljen imunski sistem. Daljša izpostavljenost sporam plesni pa lahko ogrozi zdravje vsakogar.
Dve pravili, ki ju je treba upoštevati
Plesni nikoli ne "odstranjujemo“ zgolj tako, da prizadeta mesta preprosto prebarvamo z novim nanosom ali dvema zidne barve. To velja tudi, če izberemo apnene barve ali barve z dodanimi citrusimi oziroma katerim od drugih sredstev, ki naj bi zmanjšala možnost razvoja plesni. S tem namreč popolnoma nič ne dosežemo, plesen smo le prekrili, pod novim slojem barve pa se bo z enako hitrostjo kot prej razvijala in rasla dalje. Ker smo ji pot ven sicer nekoliko zaprli, se bo razvijala tudi v notranjost stene, v omet.
Obvezno razkuževanje z biocidi za notranjo uporabo
S površin plesen odstranimo tako, da prizadeta mesta najprej temeljito razkužimo in šele potem pobarvamo z barvami, ki, kar se da, zavirajo razvoj nove plesni. Kot že rečeno, se spore prenašajo po zraku, zato moramo biti pri odstranjevanju zidne plesni zelo previdni. Nujno se moramo zaščititi z masko, roke pa z rokavicami, saj bo zaradi odstranjevanja plesni spor v zraku lahko še precej več. Kljub nižjim zunanjim temperaturam se odstranjevanja lotimo pri odprtem oknu, zato da prostor zračimo.
Okuženo površino najprej premažemo ali poškropimo z biocidom za odstranjevanje zidnih alg in plesni. Pri tem je izjemno pomembno, da vedno uporabimo sredstva, ki so namenjena za uporabo v prostorih. Nikoli ne uporabljamo tistih, ki so namenjena za uporabo zunaj.
Nanos pa potem zdrgnemo z mehko krtačo. Drgnemo toliko časa, da se speni, potem pa pustimo stati od šest do osem ur in obrišemo z vlažno krpo. Če plesni nismo popolnoma odstranili, je treba čez en ali dva dni postopek ponoviti.
Zidna barva naj bo paroprepustna
Ko je okuženo mesto popolnoma suho, ga lahko prebarvamo bioapneno zidno barvo, ki so ji dodana fungicidna sredstva. Ta zavirajo razvoj in rast plesni. Fungicidno sredstvo lahko dodamo izbrani disperzijski barvi, ki naj bo paroprepustna, lahko pa kupimo zidno barvo, ki že vsebuje fungicid. Paroprepustnost barve je pomembna zato, da omogoča prehod vodne pare skozi stene in preprečuje nabiranje kondenza, če je koncentracija vlage v prostoru večja.
Namesto bioapnene ali disperzijske zidne barve lahko uporabimo tudi toplotnoizolacijske barve, ki so prav tako zelo paroprepustne, hkrati pa lahko uravnavajo temperaturo in vlago na površini stene in preprečujejo, da bi vlaga na njej kondenzirala. Ena od poti, kako odstraniti zidno plesen, je tudi uporaba domačih naravnih pripravkov.
Nad plesen tudi z domačimi pripravki
Za razkuževanje je precej učinkovita soda bikarbona, uporabimo lahko tudi beli vinski kis. Oba delujeta fungicidno, kisu pa lahko dodamo še eterično olje sivke, ki prav tako razkužuje. Pripravimo raztopino ene jedilne žlice sode bikarbone v enem litru vode in premažemo prizadeta mesta. Potem ko premaz nekaj ur deluje, ga dobro zdrgnemo.
Beli vinski kis lahko uporabljamo nerazredčen, še posebej, če je plesen že trdovratno zažrta v steno. Kis se bo v steno vpijal, v naslednjem koraku pa mu lahko dodamo eterično olje sivke ali pa eterično olje čajevca, citronele, geranije, ki prav tako delujejo razkuževalno. Razmerje med kisom in eteričnim oljem naj bo 10 proti 1, raztopino pa na prizadeto mesto nanesemo vsaj dvakrat.
Kot po uporabi fungicidnih sredstev, tudi po uporabi naravnih razkužil suho steno pobarvamo z ustrezno zidno barvo.
Če se pojavi plesen pomeni da je slabo prezračevano in slabo ogrevano ,ali še slabše zdaj je toplo drug trenutek pa ni in pri tem še neprezračeno in tako lahko beliš v nezavest ,če ne rešiš vezi ogrevanja in zračenja.
Plesen je zelo strupena,se jo pa uniči lahko z vročino