Oba toplotnoizolativna materiala ustrezata vsem predpisom in standardom, zato z izbiro kakovostnega izdelka ne morete zgrešiti. Pa vendar je dobro vedeti, kaj ju odlikuje, kaj so morda njune pomanjkljivosti, kako proizvajalci toplotne izolacije in ponudniki fasadnih sistemov kar se da zmanjšajo ali celo izničijo te pomanjkljivosti. Predvsem pa je treba vedeti, da vsaka kamena volna in vsak EPS ni primeren za izolacijo fasade. Odgovore na pomembna vprašanja o lastnostih obeh materialov sta pripravila Metka Mavri iz podjetja Fragmat TIM iz Laškega, ki je proizvajalec EPS, in Primož Bernard iz podjetja Knauf Insulation iz Škofje Loke, ki je proizvajalec kamene volne.
Kateri izdelek iz EPS ali kamene volne izbrati za toplotno izolacijo fasade?
Za toplotno izolacijo fasade izberemo namenske EPS plošče, ki so v skladu s standardom SIST EN 13163. Plošče zaradi lažjega ločevanja označujemo s črko F v imenu izdelka, v osnovi pa jih delimo glede na vrednost toplotne prevodnosti, ki jo označujemo z grško črko lambda (λ). Fasadne EPS plošče v primerjavi z drugimi gradbenimi EPS ploščami že v fazi proizvodnje dovolj časa odležijo, s čimer zagotavimo večjo dimenzijsko stabilnost in trdnost. Pri tem je treba opozoriti, da se EPS vgrajuje le kot del fasadnega sistema, ki ima evropsko tehnično oceno, ta pa je izdelana na podlagi evropske smernice za tehnično soglasje.
Za fasadne sisteme priporočamo fasadne lamele (FKL) ali fasadne plošče (FKD-S Thermal ali Smartwall) iz kamene volne. Načeloma lamele uporabljamo za novogradnje, plošče pa predvsem pri prenovah obstoječih hiš. Glavna razlika med njimi je, da lamel na nosilne podlage ni treba dodatno mehansko pritrjevati.
Kolikšno debelino toplotne izolacije je treba vgraditi, za dosežemo toplotno prehodnost zunanje stene 0,25 W/m²K, kolikor je tudi zahteva Ekosklada za odobritev nepovratnih sredstev za izvedbo fasade?
Debelina vgrajene toplotne izolacije EPS je odvisna predvsem od toplotne prevodnosti vgrajenega materiala. Da zadostimo pogoju toplotne prehodnosti najmanj 0,25 W/m²K, je treba vgraditi 16 cm debele plošče s toplotno prevodnostjo 0,039 W/mK, ali 14 cm debele plošče s toplotno prevodnostjo 0,035 W/mK, ali pa 12,5 cm debele plošča plošče s toplotno prevodnostjo 0,031 W/mK.
Debelina toplotne izolacije je odvisna tudi od osnovnega zidu, lahko pa rečemo, da je 16 cm debela lamela iz kamene volne ali 14 cm debela plošča iz kamene volne zagotovo dovolj za toplotno prehodnost 0,25 W/m²K, ki jo zahteva Ekosklad.
Kolikšne toplotne prevodnosti imajo izdelki iz EPS in kamene volne, ki so primerni za izolacijo fasad?
Toplotna prevodnost fasadnih EPS plošč je od 0,031 do 0,039 W/mK. Najnižjo toplotno prevodnost, 0,031 W/mK, imajo fasadne plošče Neo Super F 031, ki jim je dodan grafit.
Lamele FKL imajo toplotno prevodnost 0,040 W/mK, plošče Smartwall pa 0,034 W/mK. To so tudi mejne vrednosti toplotne prevodnosti kamene volne za kontaktne fasade.
Kolikšna je zvočna izolativnost EPS in kamene volne?
Fasadne EPS plošče v skladu s standardom SIST EN 13163 nimajo deklariranih lastnosti za zvočno izolacijo. Za to so namenjene le gradbene plošče EPS Silent, ki jih uporabimo v sistemu plavajočega poda za zaščito proti udarnemu zvoku.
Zvočna izolativnost zunanje stene je odvisna od njene sestave. Za kameno volno lahko rečemo, da je eden izmed najboljših zvočnih absorberjev, zato so fasadni sistemi s kameno volno zelo dobro zvočnoizolativni. Na lahkem zidu lahko tak sistem hrup zmanjša za 5 dB, na masivnem zidu pa za 2 dB.
Kako gorljiva sta EPS in kamena volna, kakšna je njuna protipožarna varnost v fasadnem sistemu?
EPS spada v razred gorljivosti E. Vendar je treba pri gorljivosti upoštevati fasadni sistem kot celoto. Kontaktni fasadni sistem s tankoslojnim ometom, ki je najpogosteje uporabljena rešitev, tako spada v razred B, kar pomeni stopnjo gorljivosti – težko gorljiv.
Kamena volna je popolnoma negorljiv material in spada v razred A1. Ker v vsaki kontaktni fasadi predstavlja volumsko največji delež materiala, so tudi fasadni sistemi s kameno volno požarno najbolj varni, in se kot celota največkrat uvrščajo v razred A2-s1, d0.
Pomembni lastnosti sta tudi paroprepustnost in vodoodbojnost izolacijskega materiala
Paroprepustnost materiala določa količnik difuzijskega upora prehoda vodne pare µ, ki je za fasadne plošče EPS od 20 do 60. Za različne sistemske ponudnike fasadnih sistemov proizvajamo tudi perforirani oziroma luknjičasti EPS, ki ima µ okrog 10. Luknjice omogočajo boljši prehod vodne pare. EPS je odporen na vodo in vlago, v primeru zmrzali ne spreminja svojih mehanskih lastnosti, je hidrofoben oziroma vodoodbojen. Material ne sprejema vlage iz okolice in ni higroskopičen. V materialu se ne bodo razvile plesni, alge ali kakšne druge bakterije.
Paroprepustnost kamene volne je praktično enaka kot paroprepustnost zraka, zato jo po standardu tudi lahko označujemo s količnikom difuzijskega upora prehoda vodne pare 1. Zmotno je prepričanje, da se v fasadnem sistemu paroprepustnost izgubi oziroma izniči, ker zaključni sloji fasade zaprejo izolacijo. To ne drži, ker so ustrezni zaključni sloji zelo paroprepustni, kar zagotavlja, da je lahko celoten fasadni sistem vsaj trikrat bolj paroprepusten kot sistemi s sintetičnimi izolacijami. Vsi izdelki iz kamene volne za kontaktne fasade so vodoodbojni, kar pomeni, da so vlakna impregnirana z vodoodbojnim sredstvom in so trajno hidrofobna. V primeru dežja ali potencialnega zamakanja v izolacijo med izvedbo fasade je treba poskrbeti, da se ta pred nadaljevanjem dela posuši. Zaradi porozne vlaknaste in paroprepustne strukture se načeloma suši zelo hitro. Ne glede na uporabljene materiale, je pri izvedbi fasade treba poskrbeti za zaščito zidnih površin, običajno s fasadnimi zavesami.
Kako odporna sta EPS in kamena volna?
EPS ima kljub majhni teži dobre mehanske lastnosti ter velja za zelo odporen material. Gostota fasadnih EPS plošč znaša od 14 do 18 kg/m³. Od te so odvisne fizikalne lastnostih plošč. Kemijska odpornost in temperaturna obstojnost pa sta praktično neodvisni od gostote. Kakovost fasadnih izolacijskih plošč je v veliki meri odvisna od njihove natezne trdnosti (oznaka TR), ki znaša 100 oziroma 150 kPa. Plošče z natezno trdnostjo TR 100 so primerne za večino stanovanjskih hiš, pri katerih ni večjih obremenitev zaključnih slojev, torej težjih kamnitih oblog ali večjih vetrnih obremenitev. Plošče TR 150 pa so primernejše za kompleksnejše fasade, kjer mora material prenašati večje mehanske obremenitve. EPS ni nevaren zdravju, je dimenzijsko stabilen – ohranja stabilno obliko in ima izredno dolgo življenjsko dobo.
Kamena volna je naraven mineralni material z nizko vsebnostjo organskih snovi. V osnovi je sterilen material, ki ni hrana za nobeno živo bitje, in je kot kamen neomejeno trajen material. V fasadnem sistemu nastopa kot trdna podlaga za sisteme armiranih ometov, ki dosegajo mehansko najboljše vrednosti točkovne trdnosti.
Katere so posebnosti in varnostni ukrepi pri vgradnji EPS in kamene volne?
Pri postavitvi delovnega odra je treba zagotoviti zaščito fasade pred vremenskimi vplivi, kot sta dež in neposredno sončno sevanje, in sicer z zaščitnimi mrežami ali zavesami. Posebno pozornost je treba nameniti lepljenju oziroma nanosu lepila. Po robu plošče nanesemo neprekinjen pet centimetrov širok pas lepila, na sredini plošče pa točkovno na treh mestih s premerom približno 15 centimetrov na vsaki točki. Ali je potrebno dodatno pritrjevanje fasadnih sistemov, je odvisno od kakovosti gradbene podlage, teže fasade in višine objekta. Smisel dodatnega pritrjevanje je zaščita fasade pred vetrno obremenitvijo. Na kvadratni meter površine se uporabi najmanj šest sidrnih vijakov. To so splošna priporočila, za pravilno izvedbo toplotne izolacije fasade je treba upoštevati navodila proizvajalcev fasadnih sistemov.
Pri vgradnji kamene volne ni treba izvajati posebnih varnostnih ukrepov. Zaradi negorljivosti ni potrebe po protipožarnih ukrepih. Upoštevati pa je treba priporočila za uporabo osebne zaščitne opreme pri delu s kameno volno.
Kolikšna je povprečna cena kvadratnega metra fasade, če upoštevamo prej naštete debeline izolacijski plošč?
Fragmat nima lastne izvedbe oziroma ekipe za izdelavo fasad, vendar so po nam znanih podatkih okvirne cene na trgu okrog 40 evrov za kvadratni meter.
Izvedba fasade po sistemu z ETA certifikatom in debelino Smartwall izolacije 14 centimetrov z vsemi potrebnimi materiali stane približno 45 evrov za kvadratni meter.
Vse o gradnji in obnovi ter izkušnjah z njima najdete tukaj.
