Največ nesreč pod vplivom alkohola, opozarja slovenska policija, se zgodi v obdobjih različnih praznovanj, še posebej med konci tedna, na cestah v naseljih in v njihovi bližini, na regionalnih in lokalnih cestah. "Čas okoli Martinovega je glede števila prometnih nesreč, ki se zgodijo pod vplivom alkohola, poleg decembra, med najbolj problematičnimi tedni leta," opozarjajo na notranjem ministrstvu. Premalo se tveganosti vožnje pod vplivom alkohola zavedajo vozniki v krajih izven urbanih naselij, kjer ni zagotovljenega varnega prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi. To potrjuje tudi statistika, kajti največ prometnih nesreč pod vplivom alkohola se zgodi na regionalnih in lokalnih cestah v naseljih ter v njihovi bližini. Predvsem ob koncih tedna ter v poznih nočnih in zgodnjih jutranjih urah. Po obdobjih leta so najbolj problematični pomladni in poletni meseci, še huje pa je v času martinovanja in prednovoletnem času.
Na Agenciji za varnost prometa poudarjajo, da je alkohol tradicionalno eden izmed glavnih dejavnikov tveganja za najhujše prometne nesreče. "Ker se bližajo različni praznični dnevi, bi želeli vse, ki se odpravljajo na praznovanja in druženja s prijatelji opomniti, da naj vnaprej premislijo in načrtujejo varen prihod domov. Namreč, praznovanje se lahko pogosto spreobrne v tragedijo. Zato ne pijte, če vozite, ter nikoli ne vozite, če ste pili alkohol," je poudaril direktor agencije Igor Velov.
Če ni javnega prevoza, naj vam ne bo pod častjo poklicati nekoga, ki je ostal doma, da vas dostavi tja, kamor si želite.Uslugo lahko vrnete in s tem boste tudi sami poskrbeli za večjo varnost vseh udeležencev v prometu. Marsikje je prevoz tudi organiziran, organizirate pa si ga lahko tudi s prijatelji.
Zaradi alkohola kar 1/3 prometnih nesreč s smrtnim izidom
Z alkoholom je povezanih kar tretjina smrti na slovenskih cestah, najpogosteje pa zahteva življenje mlajših voznikov, starih od 24 do 34 let. Vzroki so največkrat prepleteni z neprilagojeno hitrostjo, z zoženjem vidnega polja in poznim ali napačnim odzivanjem na nepredvidljive razmere na cesti, ki se jim sicer trezen in premišljen voznik lahko izogne. Številni testi so pokazali, da se vozniki nad dovoljeno količino alkohola vr krvi težko prilagajajo hitrim svetlobnim spremembam, pri enem promilu alkohola je bistveno zožen zorni kot oči, reakcije voznika na nevarnosti v prometu so prepozne in večinoma napačne. Na določene nevarnosti voznik sploh ne reagira več, reakcijski čas in z njim pot ustavljanja se povečujeta, možnost udeležbe v prometni nesreči pa se v primerjavi s treznim voznikom poveča za kar 25-krat.
Delež povzročiteljev prometnih nesreč pod vplivom alkohola se v zadnjih letih giba okoli deset odstotkov, še pred desetimi leti pa je znašal okrog 30 odstotkov.
Sistematičen pristop in nenehno opozarjanje na nevarnost kombinacije alkohola in volana torej prinaša rezultate. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje na podlagi anket ugotavljajo, da smo Slovenci naklonjeni ukrepom, ki omejujejo prodajo, oglaševanje alkoholnih pijač, še posebej pa ukrepom za preprečevanje vožnje pod vplivom alkohola. Velika večina anketiranih je mnenja, da bi se moralo naključno testiranje alkohola v izdihanem zraku voznikov izvajati vse leto, podprli pa bi celo znižanje dovoljene količina alkohola v krvi na 0,0 za vse voznike.
Jutri po vsej državi martinovanja – VOZITE PAMETNO
Če vsaj po anketah dokazujemo, da je akcijski načrt 0.0 uresničljiv, imamo jutri priložnost, da to tudi dokažemo. Policisti bodo tako kot že kar nekaj let izvajali poostren nadzor nad psiho-fizično sposobnostjo voznikov v okolici gostišč in večjih prireditvenih prostorov. "Preizkus alkoholiziranosti oziroma hitri test za droge pa bomo odredili tudi vsem kršiteljem, ki bodo s hujšim prekrški, kot so na primer prehitra vožnja, nepravilno prehitevanje in neupoštevanje določil o prednosti, ogrožali varnost drugih prometnih udeležencev," opozarjajo na policiji. Novost je tudi ta, da bodo izvajali poostren nadzor nad spoštovanjem določb Zakona o omejevanju porabe alkohola, in sicer bodo preverjali, kje oz. v katerih gostinskih lokalih so vozniki, kontrolirani v poostrenem nadzoru, in udeleženci morebitnih hujših prometnih nesreč z višjo koncentracijo alkohola v izdihanem zraku uživali alkoholne pijače.
Z vinom smo v Sloveniji 91-odstotno samooskrbni. V letu 2016 smo po podatkih statističnega uradai pridelali skoraj 95.000 ton grozdja, iz katerega je bilo proizvedenih dobrih 820.000 hektolitrov vina. Evropsko povprečje popitega vina na prebivalca znaša 23,9 litra, v Sloveniji pa smo z 43 litri na prebivalca visoko nad povprečjem. Za primerjavo, Poljaki popijejo le 2,1 liter vina na prebivalca.
Če boste »napihali« 0,0, vas bodo policisti nagradili. Prejeli boste kupon, s katerim si lahko na www.nulanula.si prislužite vstopnice za skupni koncert Policijskega orkestra in skupine Tabu, ki bo 28. novembra 2017 v Festivalni dvorani v Ljubljani.
