Namen vrednotenja intelektualnih sredstev
Intelektualna sredstva se uvrščajo med neopredmetena sredstva podjetja in se v računovodskih izkazih prikazujejo le izjemoma. Vrednotenje intelektualnih sredstev se izvaja z različnimi nameni, pri čemer so najpogostejši prodaja katere od pravic industrijske lastnine, prevzemi podjetij, sodni spori v primeru kršitev pravic industrijske lastnine, dostop do financiranja in podobno. Pri mladih podjetjih je zadnje od naštetega najpogostejše, saj večinoma ne posedujejo nepremičnin ali drugih opredmetenih sredstev večje vrednosti, ki bi se lahko na primer uporabljala za zavarovanje kredita pri banki. Za pridobivanje sredstev s strani drugih finančnih ustanov, kot je sklad tveganega kapitala, pa je pomen intelektualnih sredstev bistveno večji. Predvsem v Združenih državah Amerike se mlada podjetja tega zelo dobro zavedajo, v Evropski uniji je položaj že slabši, v Sloveniji pa zaostajamo še bolj, kar pokaže tudi podatek, da več kot 80 odstotkov slovenskih podjetij nima v lasti nobene od oblik zaščite intelektualne lastnine (patenti, znamke in drugo).
Kategorije intelektualnih sredstev
V okviru pojma intelektualna sredstva so najbolj poznane pravice industrijske lastnine (patenti, znamke, modeli in geografske označbe), nekoliko manj avtorska in sorodne pravice, poslovne skrivnosti ter domene, najmanj pa tako imenovane mehke oblike intelektualnih sredstev. V to kategorijo uvrščamo sezname strank, poslovne mreže, metode vodenja, razvojne strategije, poslovne načrte, človeški kapital (usposobljena delovna sila, izkušenost in kredibilnost vodstva, sposobnost za razvoj podjetij ter drugo), “know-how”, proizvodne postopke, tehnične priročnike, geografsko lokacijo in še veliko drugega. V večjih korporacijah je obravnava intelektualnih sredstev praviloma sistematično urejena, medtem ko mlada podjetja, ki se večinoma uvrščajo v kategorijo mikro, malih in srednje velikih podjetij (MSP), upravljanja svojih intelektualnih sredstev največkrat ne izvajajo dejavno, čeprav jih (nezavedno) vsakodnevno uporabljajo. Najbolj to drži za mlada inovativna podjetja z veliko raziskovalno in razvojno dejavnostjo. Strokovno znanje in izkušnje zaposlenih so namreč pogosto edini kapital, ki ga imajo na voljo, in potencial, na katerem gradijo ter razvijajo svojo idejo. Predvsem mehke oblike intelektualnih sredstev so torej v mladih podjetjih pogosto podcenjene, saj formalno zaščitenih oblik intelektualne lastnine v začetnem obdobju po ustanovitvi največkrat še nimajo.
Izvedba vrednotenja intelektualnih sredstev
Za vrednotenje intelektualnih sredstev imajo finančne ustanove oblikovane lastne metodologije, ki temeljijo na različnih ekonomskih pristopih (tržni pristop, stroškovni pristop in prihodkovni pristop). Vrednotenje formaliziranih oblik intelektualnih sredstev, kot so patenti, znamke, modeli in avtorske pravice, je pri tem nekoliko bolj standardizirano, saj je na voljo tudi več relevantnih podatkov. Za oceno vrednosti mehkih oblik intelektualnih sredstev je treba podjetje podrobneje spoznati, kar se izvaja prek intervjujev ključnih kadrov in uporabe različnih vprašalnikov. Šele ko se podjetje dejansko zave vseh svojih intelektualnih sredstev, lahko z njimi začne dejavno in učinkovito upravljati.
Spirit Slovenija, javna agencija, je trenutno udeležena pri izvajanju dveh mednarodnih projektov (IP4SMEs in EVLIA), ki se ukvarjata z vrednotenjem intelektualnih sredstev v podjetjih. Več informacij o projektih lahko najdete na spletni strani http://www.imamidejo.si/inovativnost/o-intelektualni-lastnini/znanja-s-podrocja-intelektualne-lastnine. V okviru obeh projektov je predvidena izvedba pilotnih vrednotenj intelektualnih sredstev v omejenem številu podjetij z uporabo različnih metodologij. Sodelujoče podjetje bo prejelo poročilo vrednotenja, kot tudi priporočila za učinkovitejši pristop k upravljanju z intelektualnimi sredstvi. Če bi želeli, da se vrednotenje izvede tudi v vašem podjetju, interes izkažite s poslanim elektronskim sporočilom na maja.polanec@spiritslovenia.si. Izvedba vrednotenja je primarno namenjena mikro, malim in srednje velikim podjetjem in je v okviru obeh projektov brezplačna.
