Slovenski zaposlovalci razkrivajo, kaj najbolj cenijo na razgovoru

Kot smo na Žurnalu24 že poročali, se polovica delodajalcev sooča s težavami pri zaposlovanju. Nekaj največjih slovenskih zaposlovalcev je z nami delilo konkretne izzive, nasvete in tudi zabavne prigode, ki so jih doživeli na razgovorih.

Od kandidatov pričakujejo, da se za razgovor dobro pripravijo, so iskreni, spoštljivi in samostojni – žal so pogosti primeri, ko se namesto kandidatov za službo potegujejo njihovi starši.

Mama in oče na razgovoru nista zaželena

Podpora staršev je neprecenljiva in normalno je, da starši želijo za svoje otroke najboljše. Zagotovo pa prekorači zdrave meje, če v imenu otroka starš kliče na razgovor ali se ga celo udeleži. Se vam zdi, da pretiravamo? Žal ne. Točno to so izkušnje nekaterih večjih slovenskih zaposlovalcev.

"Včasih nas na kariernih sejmih obiščejo starši kandidatov, ki v njihovem imenu zbirajo informacije o zaposlitvi – tudi primer, ko je oče kandidata osebno poklical in povpraševal o izidu izbora, ni bil osamljen," so pojasnili predstavniki podjetja Vzajemna Slovenija.

Tudi v podjetju Spar Slovenija so doživeli podobno: "Na razgovorih se včasih znajdemo tudi v nepričakovanih situacijah. Na primer, ko na razgovor pripeljejo svoje družinske člane za moralno podporo. Te situacije nas pogosto nasmejijo in nas opomnijo, kako raznoliki smo ljudje."

Večje trgovsko podjetje, ki ne želi biti imenovano zaradi varovanja diskretnosti, nam je povedalo, da so prav tako doživeli, da je na razgovor namesto polnoletne kandidatke prišla kar njena mama.

V Vzajemni Slovenija poleg vmešavanja staršev opozarjajo tudi na neodgovornost, saj se jim je že zgodilo, da so se kandidati po podpisani pogodbi tik pred začetkom zaposlitve premislili ali niso prišli na prvi dan dela in to brez kakršnekoli odpovedi.

Na razgovoru je ključna dobra priprava

Vsa podjetja, ki smo jih vprašali, kaj od kandidatov pričakujejo za uspešen razgovor, iskalcem zaposlitve svetujejo dobre priprave in poznavanje njihovega podjetja.

V podjetju Spar Slovenija menijo, da je najpogostejša napaka prav pomanjkljiva priprava kandidata na razgovor. Kandidati namreč pogosto ne poznajo podjetja ali delovnega mesta, na katerega se prijavljajo.

Strinjajo se tudi v Vzajemni - zdravstveni zavarovalnici, kjer dodajajo, da je zanje zelo pomemben prvi vtis - slab ali neodločen stisk roke, pomanjkanje očesnega stika, nezmožnost aktivnega poslušanja, kar smatrajo kot pokazatelje pomanjkanja samozavesti ali motivacije. Pomembno jim je, da kandidat resnično razume, kam prihaja in kakšno delo bo opravljal, zato jih neprepričljivi ali šablonski odgovori hitro odvrnejo.

Dobro pripravo na razgovor cenijo tudi v podjetju Krka, tovarna zdravil, d. d., Novo mesto, njihova služba za odnose z javnostmi nam je povedala, da zanje to pomeni, da iskalci zaposlitve na konkretna vprašanja podajo konkretne odgovore, poznajo njihovo podjetje in izdelke, pa tudi da zastavljajo vprašanja, povezana z delom, za katerega se zanimajo. Pravijo še, da po njihovih izkušnjah vse več kandidatov to razume in prihaja na razgovor dobro pripravljenih: predhodno pridobijo informacije o podjetju, pogovorijo se s kom, ki je bil na razgovoru v preteklosti, ali pa na spletu preberejo, kakšna so tipična vprašanja, ki jih postavljajo kadroviki.

Osnovno poznavanje delodajalca je pomembno tudi v podjetju Lidl Slovenija, pri čemer iskalcem, ki jih zanima delo v njihovem podjetju, svetujejo, da si najprej zastavijo nekaj ključnih vprašanj: Kakšno delo me veseli? Kakšne vrednote in ugodnosti so mi pomembne? Kateri delodajalec mi lahko to omogoči? Pomembno je namreč izbrati delovno okolje, ki se ujema s pričakovanji posameznika – nekateri iščejo  stabilnost in dolgoročno zaposlitev, drugi nadpovprečno plačilo, tretji pa dodatne ugodnosti, ki jim koristijo tudi zasebno, še dodajajo.

Med hobiji pohodništvo, a ni poznal poti

Vprašani zaposlovalci so za Žurnal24 povedali, da na osebnih razgovorih od kandidatov cenijo iskrenost, pristnost in sposobnost izkazati spoštovanje.

V Lidlu Slovenija pravijo, da je pri njih zaposlitveni razgovor način, da potencialne nove sodelavce osebno spoznajo, takšne kot so, predvsem pa, da eni in drugi spoznajo, ali se ujemajo. Pomanjkanje delovnih izkušenj, predvsem za zaposlitev v prodaji in skladišču, ni ovira.

Pixabay

Da so pretirana samohvala in nerealne izkušnje hitro prepoznane in se ne izplačajo, ugotavljajo tudi pri Vzajemni Slovenija. Opažajo, da kandidati včasih navedejo določeno znanje ali izkušnjo v življenjepisu, nato pa ob konkretnih vprašanjih ne znajo podati primera iz prakse ali celo navedejo izkušnje druge osebe kot svoje: »Imeli smo tudi primere, ko so kandidati v življenjepisu navedli hobije, kot je pohodništvo, a nato ob vprašanjih o najljubših poteh niso znali navesti niti ene.«

V Službi za odnose z javnostmi Krke, tovarne zdravil, d. d., Novo mesto so nam zaupali, da jim je na razgovoru pomembno, da so odgovori, čeprav vnaprej pripravljeni, njihovi, pristni in iskreni, kar se najbolj pokaže v poglobljenem intervjuju kot notranja skladnost med odgovori na različna vprašanja, zmožnost podkrepitve s primeri in navajanjem konkretnih podatkov.

"Največji vtis na nas naredijo tisti kandidati, ki izžarevajo iskreno motivacijo, pripravljenost za učenje in se zavedajo pomena timskega dela", so nam zaupali predstavniki odnosov z javnostmi podjetja Spar Slovenija. Nadalje poudarjajo, da cenijo odprto komunikacijo, spoštljiv odnos in pripravljenost kandidatov, da prispevajo k skupnim ciljem in svetujejo, da pred razgovorom dobro razmislijo, zakaj si želijo delati prav pri njih in iskreno predstavijo svoje izkušnje in pričakovanja.

Razkorak med starejšimi in mlajšimi generacijami

Iz odgovorov slovenskih zaposlovalcev je razvidno, da vprašani zaposlovalci občutijo nekaj izzivov, ki so odraz stanja na trgu dela, obenem pa opažajo razlike med različnimi generacijami.

Predstavniki službe za odnose z javnostmi podjetja Krka menijo, da je razpoložljivost kadrov v primerjavi s preteklostjo sicer zmanjšana, vendar je še vedno mogoče dobiti kandidate za delo. »Potrebe zaposlenih in zaposlovalcev se spreminjajo in temu je potrebno nenehno slediti ter se prilagajati,« še ugotavljajo.

V Sparu Slovenija imajo več izzivov z iskanjem ustreznega kadra na ravni trgovin, veliko število samoiniciativnih prijav pa opažajo na delovnih mestih v centrali.

V podjetju Lidl Slovenija prepoznavajo posebnosti mlajših generacij (t. i. generacija Z), ki jih odlikuje ambicioznost, usmerjenost k dosežkom, stalno iskanje novih izzivov, hitra komunikacija in prilagodljivost, čemur skušajo prilagoditi delovno okolje. Delovna mesta hitro polnijo z jasno strukturiranimi programi zaposlovanja, prilagojena različnim potrebam.

Pri Vzajemni pravijo, da imajo po njihovih izkušnjah mlajše generacije pogosto drugačna pričakovanja glede zaposlitve, iščejo večjo fleksibilnost, alternativne oblike dela in drugačne možnosti zaslužka. Pri starejših kandidatih pa včasih zaznajo zadržanost do dinamičnih delovnih mest, kot je terensko delo ali doseganje prodajnih ciljev, so še povedali.

dezurni@styria-media.si