Še dobro, da sva imela svojega šoferja Danila, ki naju je večkrat rešil iz zagate. Oblekla sem večerno obleko za proslavo in ples v veliki dvorani v centru mesta. Pogled skozi okno mi je jemal pogum. Sneg je pošteno prekril okolico, a padati še kar ni nehalo. Iz otopelosti so me prebudile moževe roke, ki so mi okoli vratu pripenjale dragocen nakit. "Tako si lepa draga," je vzdihoval tik za mojim ušesom. Poljubiti se me ni upal. Upravičeno ga je grizla slaba vest po tistem, kar se je pripetilo prejšnji teden. Od znanke sem izvedela, da mi ni povsem zvest. Nepričakovano ljubimkanje bi mu še nekako odpustila, ne pa skrbno načrtovane prevare. In to s svojo tajnico?! Bah, kako kičasto. Skušala sem ostati mirna in sem še naprej gledala skozi okno. "Danes ne bo nič od plesa," sem dejala. "Nič hudega. Bova pa sama plesala."
Ni mu šlo najbolje od rok in še bolj sem bila jezna nanj. Na ples bi sicer šla v vsakem primeru zaradi obveznosti in vzdrževanja pomembnih kontaktov. Če bi šlo zanj, bi raje skočila ven s katero od neutrudnih prijateljic.
Spraševala sem se, kako bova sploh prišla s tistega zasneženega hriba, ko se je od nekod vzel Danilo s svojim terenskim vozilom. Z lahkoto je gazil visok sneg in se ustavil pred hišo. Pohitela sem po stopnicah, da bi mu odprla vrata. Tako zelo sem si želela videti njegovih oči, da sem zajela sapo preden sem mu odprla. Bil je lep in eleganten kot vedno. Nasmehnil se mi je, me pozdravil, potem pa otrkal sneg s čevljev in vstopil. Mož je od zgoraj zavpil, da mora žal še enkrat zamenjati oblačila, saj prej ni opazil madeža na srajci. To je pomenilo, da potrebuje nov komplet vsega, Danilo pa mu je zavpil v odgovor, da se ne mudi saj, da je cesto, malce naprej od njega, zaprlo podrto drevo, katerega delavci že režejo in bodo potrebovali kake pol ure.
Pretečega pogleda se mi je bližal, ko sem mu polnila kozarec s priljubljenim konjakom. Njegova roka pa ni končala na kozarcu. Ovila se je okoli mojega pasu in me privila k njemu. Težko sem dihala od vzburjenosti in strahu, on pa je bil videti tako miren. "Si nor?!" sem skočila. "Stari prdec ima vsaj dvajset minut dela, midva pa ravno toliko časa, da ..." Imel je prav. In še vedno sem bila jezna na moža, zato se mi je priložnost zdela kot darilo z neba. Dovolila sem mu poljub, ki pa se kar ni hotel nehati. Čustva so me preplavila, adrenalin je pregnal strah iz mojih kosti, Danilove roke pa so me zvlekle pod stopnišče. Njegovi prsti so se neutrudno prebijali pod mojo dolgo obleko in čutila sem, kako mi kot mravljinci gomazijo po golih stegnih. Zdaj so bili na notranji strani in pričelo mi je zmanjkovati zraka v pljučih. Ko se je prvič dotaknil mojega mednožja, se mi je zdelo, da bom padla v nezavest. Preplavila me je silna želja po prepovedanem sadežu in ko sem imela naenkrat v roki njegovega tiča in mi je on obleko potisnil preko zadnjice, je bilo konec sprenevedanja. Zabil se je med moje razkrečene noge in me pohotno grabil za zadnjico.
Trudila sem se ostati tiho, mu nogo ovijala okoli pasu in se z rokama lovila za drog pod stopniščem. Pozabila sem, da imam naličene ustnice in mu z rdečilom povsem premazala ovratnik bele srajce. Strast je bila prevelika in želela sem si le, da bi me čim prej zadelo od orgazma, da bi se sesedla pod njim in da bi tudi on kmalu končal. Vsak hip bi lahko prišel mož in naju zalotil. Midva pa bi se lahko tako ali tako dobila še kasneje in zadevo opravila kot je treba. Pri vratih sem ga v strahu ogrnila v možev šal, da bi prekrila sledove najine nečednosti. "Prekleto piha zunaj, Nik! Jutri ti ga vrnem," je mirno dejal in ga pospremil do avta.
