Zakrivala je njene noge tako, da nihče ni mogel opaziti, kako urno stopajo po rdeči preprogi. Kot bi bežala pred nevidnim zalezovalcem, se je odpravila po dolgem hodniku iz slavnostne dvorane in se napotila proti garderobam. Prevzela je elegantno jakno in šal ter ju nadela kar med hojo. V tistem trenutku jo je ustavil glas od zadaj. Bil je on! Rjavolasi lepotec, zapeljivega nasmeha, okoli katerega so ženske brenčale kot pijane čebele.
Upiralo se ji je, da bi bila ena od njih. Večkrat je ujela njegov pogled in za hip je pomislila, da že dolgo ni bila zaljubljena. Le zakaj ji je zdaj to rojilo po glavi? Zmedena se je odločila končati butasti večer in je odvihrala proti domu. Na pol popit kozarec je med hojo odložila na pladenj pri vratih in menila, da je večer zanjo končan. Pošteno pa jo je streslo, ko je za seboj, le nekaj metrov od izhoda, zaslišala njega. Stežka je pogoltnila cmok v grlu, se ustavila in se na petah obrnila nazaj. Bil je tako lep, da ji je spodnašalo kolena in znova se je tako lepo smejal. Visoke luči so se odbijale od njegovih zob in iskrivega pogleda. "Že odhajaš? Pa saj si ja kraljica večera," je razočarano dodal. "Bah," je odmahnila z roko. "Saj se sploh ne poznava," je rekla ne, da bi vedela zakaj.
"Torej se spoznajva!" je bil vesel izziva. Končalo se je hitro, saj je Eva kmalu že odvihrala mimo portirja, ki pa se je izkazal za ključno osebo večera. Lepotec, ki je hitel za Evo, se je ustavil pri njem in se razočarano naslonil na pult. "Moj bog kakšna lepotica," je zavzdihnil. "Gospod," se je oglasil portir. "Če bi videli njen izraz na obrazu, ko je šla mimo mene, bi se nemudoma pognali za njo.« Spogledala sta se in že čez nekaj trenutkov ji je pridržal vrata avtomobila, v katerega je vstopala. "Res odhajaš?" Skomignila je z rameni: "Pa že." Potem pa povsem presenetila sebe in njega: "Prisedi, da mi ne bo dolgčas." "Pa veš, da sem krenil brez vsega?" je namignil, da ima v garderobi še vse svoje reči. "Pazi, da ne boš ostal še brez tega!" se mu je hladno zasmejala v obraz.
Šofer je ubogljivo čakal pred vhodom v hotel, kjer ju je odložil. V najeti sobi so po tleh ležala slavnostna oblačila, v postelji pa nič kaj slavnostni telesi. Še nikoli ni tako hitro prišla do vrhunca kot takrat. Božal je njene obline, jih odkrito občudoval in užival s svojim pokončnim udom med njenimi stegni. Stiskala ga je skupaj in ga vse pohotneje gledala v oči. Potem ji je roka švignila pod rjuho in med nogami poiskala zadevo, ki je ves čas neutrudno utripala. "Še enkrat?" jo je vprašal in si želel, da bi prikimala.
Prevalila ga je na hrbet in se skobacala nanj. Še nekaj minut nazaj je menila, da bo sama zagrenjena legla v posteljo in se smilila sama sebi, zdaj pa je uživala v postelji z lepotcem, ki so si ga želele prav vse potrebnice na tisti prireditvi. Sedla mu je na ud in se s še večjim kot prvič užitkom nasadila nanj. Prvič je bilo tako hitro, neučakano in polno potrebe. Zdaj je to počela z počasi in z užitkom, božala je njegove poraščene prsi in ga jemala vase. Čutila je, kako sili navzgor k njej, kako zelo si jo želi. Njegove roke so se s hrbta spustile na zadnjico in jo pričele vleči k njemu. Privzdignil se je, se naslonil na steno postelje in z obrazom zabredel med veliki in čudovito oblikovani dojki. Eva je bila prava naravna lepotica in takšne je znal še kako ceniti. »Moj bog, kako si lepa,« je vzdihoval in z jezikom lovil štrleči bradavici. "Boš šla z menoj nazaj na zabavo, Eva?" jo je proseče vprašal.
"Pa, če bi raje ostala tule … do jutra?" mu je šepnila in ga poljubila na uho.
