Z vrelimi usti je objela mojega korenjaka

Privzdignil sem obrvi in prisluškoval. Sprva nič, potem pa vendarle nekaj plahih korakov na hodniku in končno: "Oooj, sosed!" Glas je bil vse bližje kuhinji, jaz pa nisem vedel, kaj bi. Bila je Jadranka, moja trapasta soseda, pri kateri nikoli nisi mogel vedeti, kaj bo storila naslednji trenutek. Sicer na oko prijetna ženska, lepega telesa, popolnjenega na pravih mestih in oči polne neukrotljive igrivosti. Ker me ni našla ne v sobi in ne na balkonu, je logično prišla pogledat v kuhinjo. Vrata so se počasi odpirala. "Oooj, si tu? Prišla sem si izposodit ..." Potem je njena glava pokukala izza vrat, njen glas je utihnil in obstala je kot bi ji nekdo v hrbet naperil pištolo. " ... podaljšek," je vendarle zaključila. "Seveda, samo trenutek, da dokončam tole s sokovnikom." Obrnil sem se nazaj k pultu in se smehljal sam pri sebi. Potem je vendarle pretrgala moreč premor z brnenjem sokovnika.  "Ti vedno takole zjutraj ...?" je vprašala. "Pripravljam sok? Vedno," sem ji odgovoril. "In vedno to ... počneš gol?" Takrat sem se na glas zasmejal. "Vedno!" sem rekel. "Moj Bog! Le zakaj ne pridem večkrat zjutraj po ..." Takrat sem se obrnil proti njej. "Podaljšek," je še dokončala in pogoltnila očitno ogromen cmok.

Kot, da ne bi bilo nič, sem šel mimo nje na hodnik, odprl omaro in iz nje potegnil bel podaljšek za elektriko. Obrnil sem se nazaj, da bi ji ga odnesel in se skoraj zaletel vanjo. Njene oči so široko razprte zrle vame, na ustnice pa se ji je prikradel pohoten nasmešek. Nenadoma sem med nogami začutil njeno roko in preden sem lahko karkoli ukrenil, je že držala za mojega korenjaka. Daleč od tega, da si je ne bi želel prisloniti za dobro jutro, ampak bilo je tako zelo nepričakovano, da sem se nekaj časa prav nerodno izmikal. Sicer ne pretirano, saj je glava želela svoje. Tudi tista spodnja, ki je kaj kmalu nabreknila in ni minilo prav dolgo, ko je moj korenjak ponosno nabrekel že utripal v njeni dlani. Naslonil sem se na omarico za čevlje in se prepustil njeni domišljiji. Z grozo v očeh sem opazoval njena odprta usta, ki so se bližala stoječemu junaku in ob tem pogledoval proti priprtim vratom, kjer je bilo dovolj prostora, da sem videl sosedova vrata in pričetek stopnišča.

Z vrelimi usti je objela mojega korenjaka, da mi je za trenutek zameglilo razum in postalo mi je vseeno za vse sosede, poštarja in morebitne obiske. Tako prijetno mi je postalo, ko ga je obdelovala, da bi si lahko za v naprej namesto jutranjega vitaminskega zajtrka omislil tudi kaj takšnega. Iz roke sem na tla izpustil podaljšek, ki sem ga dotlej še vedno krčevito stiskal in prste raje zaril v njene goste lase. Tako dobro mi ga ni še nobena potegnila in kar malce mi je bilo hudo, ko je vstala in mi pričela v naročje riniti svojo zadnjico. Dvignil sem ji krilo in osupel opazoval njeni goli ritnici. Priznala je, da spodnjice precej redko nosi in tokrat je to prišlo zelo prav. Takoj mi je sedla na tiča, moje dlani pa prestavila na velike dojke. Z veseljem sem jih mesil, medtem ko se je nabijala name, me grabila za lase in vzdihovala. Jadranka si je brez sramu jemala, kar je potrebovala do lastnega ugodja. Pa naj je bilo to stričevo kolo pred blokom, moj podaljšek ali celo čvrsta batina naključno golega soseda.