Čeprav ga je spoznala umazanega in neurejenega, je bilo na njem nekaj, kar ji ni dalo miru.
Tiste njegove oči … Poročena ženska ni smela imeti nečednih misli. Še posebej na kmetih ne. Toda Alenčici so pohotne misli kaj kmalu tako zelo napolnile glavo, da se jih ni mogla več otresti.
Gospodarjev Aljaž ji ves čas hodil pred oči in tudi na kmetiji se ga ni mogla otresti. Očitno je bil opazil njene poglede izpod obrvi in kako je mencala s svojimi nogami, saj je pristopil k njej in ji na uho povedal nekaj, kar jo je vznemirilo. Zardela je v lica in se obrnila v stran. Gospodar je šel po mleko ona pa je Aljažu odvrnila le, da je poročena. "Takšne imam najraje,“ je rekel in jo neusmiljeno prijel za zadnjico, da je kar poskočila.
"Ne smeva!" se je branila. "In kdo to pravi? Tvoj mož, ki se goni z Gabrovo Martino?“
Debelo je pogledala in se na mah spomnila, da je tudi sama že posumila, da v tisto gostilno ne hodi le zaradi prijateljev in dobrega piva. Gabrova Martina je imela kaj pokazati. Imela je precej večje prsi od nje in fantje so znali povedati, da iz korenjaka lahko s svojimi usti potegne dušo in hudiča.
Kri ji je zavrela od besa, pa tudi zaradi Aljaževe bližine. Tokrat ni bil umazan ali razcapan. Očitno se je odpravljal nekam ven, saj je dišal po svežem milu in dezodorantu. Spet je položil dlan na njeno zadnjico in tokrat je obstala na mestu. Pričel jo je božati po ritnicah in ji praviti, kako lepa in seksi je. "Tvoj oče …" je želela posvariti. "Je odšel po mleko in ga ne bova čakala."
Prijel jo je za roko in jo povedel skozi ozka vrata, ki so vodila v njihovo hišo. Potem sta krenila navzdol in Alenki se je zdelo, da sta v kleti. Bilo je mračno in hladneje, a je ni preveč zeblo, ko jo je pričel Aljaž slačiti. Njeno telo se je vnelo in gorelo od potrebe, njegovi prsti pa so se spretno smukali po njej. Na prvi pogled bi prej rekla, da je neroden in grob, ko pa je z roko segel med njena potna stegna, je videla, da je vse drugo kot to. V nekaj potezah je bila skorajda povsem gola in čutila je, kako med zobe lovi njene nabrekle bradavice. Bala se je, da jo bo premočno stisnil, a se je vedno še pravi trenutek ustavil. Z jezikom ji je šel po goli koži do vratu, jo strastno poljubljal nanj potem pa jo pošteno zalizal.
Kaj takšnega že leta ni počela z drugim kot s svojim možem. Želela si je, da bi jo pekla vest, da bi se umaknila in prekinila norost, ki jo je obsedla. Pa ni šlo. Preveč si je želela videti, kaj ima Aljaž zanjo pripravljenega v hlačah in kako zna tisto uporabiti. Nad možem je bila že dlje časa razočarana glede posteljnih reči, a mu tega seveda ni mogla reči. Da bi si olajšala vest, je pomislila na to, kako se stiska z Gabrovo Martino in se z roko zapodila v Aljaževe hlače.
Za nekaj časa je kar otrpnila, potem pa počasi zajela zrak in v mraku začudeno pogledala v svojega ljubimca. Njeni prsti so se oklepali veličanstva v njegovih hlačah a povsem okrog niso prišli. "Jah, kaj čem? Tole mi je pač zraslo tam spodaj," je navdušeno dodal.
Prislonjeno ob steno jo je, z zadnjico naloženo na star predalnik, nabil na svojega junaka. Vedela je, da mora ostati tiho, a v sebi je glasno kričala. Kaj takšnega še nikoli ni imela med nogami in čudila se je, da ga je sploh lahko vzela vase. Niti pošteno vdihniti ni mogla, tako zelo napeta je bila. Nohte je zarila v njegova mogočna ramena in opazovala silhueto njegovega telesa, kako se zabija proti njej. Počutila se je polno kot še nikoli. Dvignil jo je v naročje, ter zarinil svoj jezik v njena usta potem, pa jo naslonil s hrbtom ob vrata. V njem je bilo toliko moči, toliko predrznosti in strasti, da je videla le še svetle bliske pred seboj, ki so oznanjali, da bo kmalu doživela nekaj, kar je že davno pozabila. Nedolgo zatem je vstopil njegov oče, prižgal luč in Alenčica je bila v težavah.
