Alergijske bolezni pri otrocih se lahko začnejo že takoj po rojstvu. Kakšni so znaki alergij pri
otrocih, katere so najpogostejše alergije in kakšna je preventiva, smo povprašali
prim. dr. Alenko Glavnik,
predstojnico Službe za alergologijo in revmatske bolezni pri Pediatrični kliniki
Ljubljana.
Kako lahko starši ugotovijo, na kaj je otrok alergičen?
Starši lahko postanejo pozorni na sočasnost stika z alergenom in pojava alergijske bolezni.
Pri majhnih otrocih se tako po zaužitju prehranskega alergena pojavi kožna simptomatika. Pri tistih
otrocih, ki so alergični na lešnike in arašide, kar je težja oblika alergijske bolezni, pa se lahko
pojavi celo težka sistemska alergijska reakcija.
Alergija na pasjo ali mačjo dlako: mit ali resnica?
|
Pri alergiji na domače živali, kot sta pes ali mačka, gre pravzaprav za preobčutljivost na
njihov epitel (povrhnjico). S popularizacijo jahanja je tudi vse več alergije na konjski epitel, ki
je zelo alergen, ravno tako se pojavljajo alergije na epitel morskih prašičkov in hrčkov.
|
Najpogostejša je alergija na prehranske alergene oziroma na beljakovine v jajcih in mleku, ki prizadene prebavila in kožo. Običajno ta alergija kasneje izzveni, vendar ne pri vseh otrocih – pri nekaterih se z dodajanjem novih živil pojavi tudi preobčutljivost na ta nova živila. Tisti otroci, ki so alergični na jajca, bodo v 30 odstotkih razvili alergijo tudi na oreščke, najpogosteje na lešnike (ki jih dobijo v čokolešniku, nutelli, evrokremu, vikikremi) in arašide (denimo v smokijih). Kasneje se pojavijo alergije na dihalih, kar 40 odstotkov otrok, ki so preobčutljivi na jajca, lahko razvije astmo. V šolskem obdobju je za otroke najbolj moteč alergijski rinitis, ki ga delimo na celoletnega (to so pršice, živalski epiteli) in sezonskega (cvetenje trav, dreves).
Kakšne vrste preventive poznamo?
Preventivo delimo na primarno, sekundarno in terciarno. Primarna preventiva pomeni preprečevanje razvoja alergijske bolezni. Otroci naj bodo dojeni vsaj štiri mesece, če je v družini alergik, naj se dojijo vsaj šest mesecev. Mama v obdobju dojenja ne sme biti na dieti, razen če je sama alergik. Tudi izpostavljanje otroka kajenju je zelo škodljivo. Sekundarna preventiva se izvaja, ko je otrok že preobčutljiv na določen alergen. Poznamo primarno zdravljenje vseh alergijskih reakcij, kjer pazimo, da otrok ne pride v stik z alergenom, ki mu škodi (ureditev stanovanja, da bo čim manj pršic, izogibanje alergenom v prehrani). Druga pot pa je imunoterapija, ki se izvaja predvsem pri senenem nahodu ali alergiji na strupe žuželk. S postopnim dodajanjem alergenov spodbudimo odpornost. Terciarna preventiva pa pomeni zdravljenje alergijske bolezni oziroma simptomov z zdravili.