TOREK
Ura je tri zjutraj. Obe sva budni in v pripravljenosti na odhod. Hans je šel pred pol ure šele v kopalnico in sedaj bo verjetno odšel spat. Še dobro, da ne bova vzeli s seboj preveč prtljage, kajti čaka naju kar nekaj pešačenja. Grem pripravit nahrbtnik.
To je to. Ura je štiri zjutraj, Hans smrči v svoji sobi in čas je za odhod. Zaželi nama srečo.
VLAK 10:30
Počutim se izjemno! Pešačili sva do mesta, vzeli taksi in odšli na železniško postajo. Zaenkrat sva hoteli le daleč proč, kasneje pa bova še videli kam naju bo vodila pot. Kolegica spi na moji rami in pogled mi ves čas uhaja za njeno majico. Mater, kako čudovite joške ima!
Tako sem vesela, da sva šli od tam, kajti dobivala sem občutek, da bova končali v prisilni prostituciji, kar pa je nekaj, česar ne bi smela doživeti nobena ženska na tem svetu. Velika razlika je, če se tega lotiš sama ali pa, če ti odvzamejo dokumente, te posiljujejo in prisilijo v vse kar jim paše.
12:10
Še vedno na vlaku. Kolegica se je zbudila in pogovorili sva se glede tega, kam bi šli. Kot rečeno za začetek samo daleč stran, potem pa na letalo in v sončne kraje, o katerih sanjam že od malega.
14:20
Sedli sva v ljubko restavracijo in medtem, ko je bila kolegica na stranišču, sem preštela denar. Huh, kar precej ga je. Kar malce strah me je, da mi kdo ne izpuli torbice iz rok. Ves čas jo imam pri sebi, edino tako je na varnem. Prav tako kot ti, moj dnevnik.
