Večni prestolonaslednik končno kralj

Čeprav so mnogi Britanci upali, da bo kraljica Elizabeta II. prestol predala vnuku Williamu, se to ni zgodilo, kar so iz vseh smeri še pred njeno smrtjo čivkali poznavalci monarhije. Sina si ne bi upala preskočiti, saj je dobro vedela, da se je na to vlogo pripravljal vse svoje življenje in se zanjo tudi marsičemu odrekel - med drugim ljubezni.

V vlogi prestolonaslednika je zabeležil številne rekorde. Je namreč prvi, ki je videl kronanje svoje matere za kraljico, podrl je rekord v čakanju na prevzem monarhije in je tudi najstarejša oseba v zgodovini britanske monarhije, ki je prevzela žezlo.

Profimedia

21. valižanski princ, prvi od leta 1936

Charles se je rodil 14. novembra 1948 v Buckinghamski palači v Londonu kot prvi od štirih otrok pokojnih Elizabete II. in princa Philipa, vojvode edinburškega. Star je bil le tri leta, ko je njegova mati ob smrti svojega očeta Jurija V. postala kraljica, na njenem kronanju je bil star štiri leta.

Izobraževal se je na elitnih šolah v Londonu, na Škotskem in v Avstraliji. Univerzitetno šolanje je zaključil na Cambridgeu leta 1970, kjer je študiral arheologijo, antropologijo in zgodovino. Od leta 1971 do 1976 je služil v britanski kraljevi mornarici.

V leto 1970 segajo tudi njegovi začetki na področju javnega zavzemanja za varovanje okolja in skrb za prihodnost planeta, kar je nato vsa leta postavljal v ospredje svojega delovanja. Takrat je namreč imel svoj prvi govor na to temo, v njem pa je opozoril na nevarne posledice plastičnih odpadkov.

Naziv valižanskega princa, ki običajno pripade prestolonasledniku, je nosil vse od leta 1958, uradno pa ga je na veliki slovesnosti v Walesu prejel julija 1969. Postal je 21. valižanski princ in prvi od leta 1936. Še nihče pred njim ni tega naziva držal tako dolgo. Ko je z materino smrtjo postal kralj, je naziv podelil svojemu sinu in prestolonasledniku Williamu.

Reuters

Camilla je bila prepovedana

Čeprav je večino časa preživel v senci svoje matere, so bili tudi številni dogodki iz njegovega življenja deležni velike medijske pozornosti. Med temi je bila poroka s takrat 19-letno Diano Spencer, julija 1981. Poroka v katedrali svetega Pavla v Londonu je pred televizijske zaslone pritegnila 750 milijonov gledalcev po svetu, na londonske ulice pa se je zgrnilo 600.000 ljudi.

A zakon, v katerem sta se jima rodila sinova William in Harry, kljub pravljičnemu začetku ni bil srečen. Britanski tabloidi so imeli obilo snovi za pisanje o njem, dokler se ni leta 1996 uradno končal s ločitvijo. Le leto dni pozneje je priljubljena Diana umrla v prometni nesreči v Parizu. Charlesova priljubljenost je takrat padla na najnižjo raven dotlej, tudi zato, ker se je razvedelo, da je ženo varal s poročeno Camillo Parker Bowles, s katero si delita ljubezen do konjev in smisel za humor. 

Leta 2005 se je z njo končno smel poročiti, čeprav njuna ljubezen sprva v javnosti ni uživala velike podpore.

Februarja lani, na dan, ko je obeležila 70-letnice svoje vladavine, je Elizabeta II. v pismu državljanom sporočila, da želi za snaho Camillo status kraljice soproge, ko bo njen sin Charles postal kralj, kar se je tudi zgodilo. Po kronanju bo sicer prevzela naziv kraljice.

Kralj Karel III., 40. vladajoči monarh

Današnji slavnostni dan bo vključeval običaje, stare več kot 1000 let. Formalno praznovanje se bo začelo s procesijo od Buckinghamske palače do Westminstrske opatije, kamor naj bi prispeli malo pred 12. uro. V njej bo sodelovalo 200 pripradnikov vojske.

Slovesnost naj bi se začela točno opoldne, del nje pa bo glasba, ki jo je izbral kralj, med njimi bo 12 novih skladb, eno je napisal Andrew Lloyd Webber, slišala pa se bo tudi grška pravoslavna glasba v spomin na kraljevega očeta, princa Philipa.

Med paži bodo Williamov starejši sin George in Camillini vnuki Lola, Eliza, Gus, Louis in Freddy. BBC piše, da bodo tokrat javnost prvič povabili, da obljubijo zvestobo kralju. Potem ko se bo kralj obrnil na vse štiri strani opatije, bo razglašen za kralja in zaslišal se bo stavek: "Bog, varuj kralja." Sledi kraljeva zaobljuba, da bo podpiral zakon in Anglikansko cerkev, katere glava je. 

Sledilo bo maziljenje, s čimer bo poudarjen duhovni status suverena. Nadškof bo uporabil posebno olje iz oljk, obranih z dveh nasadov na Oljski gori v Jeruzalemu. Karelu III. bodo nato na glavo prvič in zadnjič položili krono svetega Edvarda. Ob tem bodo zadoneli zvonovi opatije in zvonili dve minuti. Zaslišale se bodo tudi trobente, po vsej Veliki Britaniji pa tudi pozdravni streli. Nato bo kralj sedel na prestol, William pa bo pred njim pokleknil in se mu poklonil. 

dezurni@styria-media.si