Ob tej priložnosti smo enemu od najbolj priljubljenih pevcev pri nas postavili nekaj vprašanj. Werner je brez dlake na jeziku izustil marsikatero kritično besedo na račun svojih glasbenih kolegov.
30 let … Kako bi jih opisali z dvema besedama?
Bom kar z eno besedo - LOM (žurka, zabava, op. avt.).
Kaj potrebuje glasbenik, da se lahko tako dolgo kot vi obdrži na sceni?
Imeti mora iskreno in odprto srce, ne sme biti škodoželjen, privoščiti mora dobro vsem ljudem sveta. Kar delaš, moraš delati s srcem in imeti fokus.
Kako se spominjate svojih začetkov? S kakšnimi izzivi ste se soočali?
Moja kariera se je začela pri rosnih 19. letih, ko sta me opazila velikana zabavne glasbe Đorđe Novković in Ivo Lesić, ki sta ustvarila največja imena zabavne glasbe, med drugim tudi Miša Kovača, Nedo Ukraden … Pri 20. sem že podpisal pogodbo z največjo glasbeno hišo Jugoslavije JUGOTON in se preselil v Zagreb. Pri 25. letih sem bil že na vseh največjih festivalih zabavne glasbe (Splitski festival, Zagrebški festival, Caftat fest) in izdal pet zelo uspešnih albumov, tri na Hrvaškem in dva v slovenščini. V začetku devetdesetih sem redno izdajal nove plošče in uspešnice, ki so se prodajale v platinastih nakladah, leta 1999 sem začel nastopati na koncertih - prvega sem imel v dvorani Tabor v Mariboru in 10 let zaporedoma razprodal vse največje dvorane po Sloveniji. Na teh koncertih smo skupaj s publiko navezali neverjeten stik, magičen stik. Koncerti so se spremenili v razdajanje pozitivne energije. Publika je bila ta, ki me je usmerjala vedno na pravo pot. V časih turbofolka smo prepevali HEJ MALA OPALA,v časih grškega melosa NE GANE ME, skratka vedno sem imel fokus in vedno sem prisluhnil publiki na teh velikih koncertih. Publika je žurala in pela z mano in takrat lahko rečem, da sem začel živeti svoje sanje.
Ste kdaj pomislili, da bi vrgli mikrofon v kot?
Nikoli. Petje, razdajanje, razveseljevanje ljudi je moja misija in vsak, ki je bil vsaj enkrat na mojih koncertih ali me osebno spoznal, je ostal moj zvesti fan za vse čase. Na mojih koncertih po športnih dvoranah je bilo v 20 letih pol milijona ljudi. Tukaj se je rojevala moja zvesta publika in samo od tukaj prihaja taka množična podpora ljudstva. Ti ljudje vedo, kaj sem prestal na svoji poti, koliko polen in koliko lepih in srčnih trenutkov smo skupaj doživeli in koliko solz sreče smo skupaj potočili. Hvala vsem, ki so si vzeli čas in prisluhnili mojim pesmim, prišli na moj koncert, kupili mojo ploščo. Samo zaradi njih nikoli nisem pomislil, da bi vrgel mikrofon v kot.
Kateri koncert vam je najbolj ostal v spominu?
Vsi koncerti so nekaj posebnega, potekajo v živo in se v glavnem ne držijo scenarija. Vsak koncert speljem po intuiciji. Moji fantje iz Legija Benda so se že navadili, da jih vsak trenutek lahko presenetim s kakšno novostjo in ravno v tem je čar koncertov v živo.
Kakšni so odnosi med vami pevci? Se podpirate? Ima dobre ali slabe izkušnje s kolegi?
Vse svoje kolege spoštujem in cenim, vsi se trudijo, da bi bili uspešni. V Sloveniji imamo velike talente, raperje, rokerje, zabavljače … Šovbiznis ni tako čudovit in barvit, kot se zdi, in zahteva veliko dela in vere vase. Težava je samo v tem, da se nekateri glasbeniki, namesto da bi ustvarjali glasbo ukvarjajo z odpiranjem lažnih profilov na družbenih omrežjih in portalih, da lahko blatijo in pljuvajo tiste kolege, ki so bolj uspešni od njih. Brez zamere, samo neposreden sem ...
Kako ste zadovoljni s predvajanji na naših radijskih postajah? Ali so domači glasbeniki dovolj cenjeni?
V Sloveniji se nasploh premalo spoštuje slovenski jezik, vsi jeziki na svetu nam zvenijo boljše kot slovenski in tukaj je bistvo problema. Jaz tega ne morem spremeniti, glasbeniki tudi ne, to je v genih ljudi, zato je slovenska glasba tam, kjer je. Pa še to, glasbene oddaje delajo glasbeniki, čigar ego je tako napihnjen, da se bodo razpočili. Njim ni v interesu poklicati zvezdnike, pevce, ki imajo aktualne hite, ker bi na ta način ogrozili svoj ego oziroma svoj bend, zato v svojih oddajah gostijo vse, kar miga in leze, le pevcev ne, ki imajo status in novo uspešnico. Ljudje takšne oddaje gledajo že 10 let in kaj vidijo? Nič. Zaradi tega trenutno fantastično služijo in živijo od Slovenije vsi pevci bivše Jugoslavije, slovenski glasbeniki, ki bi morali delati koncerte, veselice in s tem denarjem snemati nove pesmi, pa sedijo doma. Jaz na srečo lahko nastopam na obeh trgih, ker sem kariero začel na Hrvaškem, tam sem tudi izdal prve plošče in zdaj, ob 30. obletnici, sem album izdal tudi za hrvaški trg.
V nekem intervjuju sem prebrala, da ste bili na začetku kariere razočarani nad mediji. Kaj vas je najbolj bolelo?
Moja cela kariera se vrti okoli oboževalcev, oni so moji najbolj relevantni kritiki in le oni me usmerjajo - zaenkrat zelo uspešno, saj je za menoj že 30 let glasbenega ustvarjanja.
Kaj je bilo za vas največje razočaranje – karierno in v zasebnem življenju?
Uf, ogromno laži sem že prebral in slišal o sebi, a me ne ganejo. Jaz imam svoj cilj, tisti, ki širijo lažne informacije in me blatijo v javnosti, blatijo samega sebe in s tem povejo vse o sebi.
Imate veliko zvestih oboževalcev. Se spomnite kakšne zabavne prigode z njimi?
Ko stojim na odru, je najlepše, ko čutim na tisoče energij združene v neverjetno vibracijo, ki me napolni s pozitivizmom za nadaljnjih 10 let.
Izdali ste novi album. Povejte nam malo več o njem …
Zdaj smo že pri 20. albumu, ki bo izšel januarja za hrvaški trg, 19. pa za Slovenijo. Naslov obeh bo LOM. Na slovenski plošči so poleg hrvaških pesmi še slovenske pesmi ter trenutno zalo aktualen duet z Darjo Gajšek in pesem "Samo sebe imava". Čudovito besedilo je napisal Igor Pirkovič, glasbo pa Goran Šarac, ki je bil moj prvi producent za Slovenijo.
Kakšne cilje imate? Česa se lahko veselimo?
Pred menoj je novih 30 let. (smeh) Resno mislim. V Sloveniji bomo letos spomladi imeli dva velika ekskluzivna koncerta - prvega v dvorani Tabor v Mariboru, 13. 3., drugega v Hali Tivoli, 27.3. Tam bomo vsi naredili LOM in z ogromno pozitivne energije žurali in praznovali 30 let glasbenega prijateljstva.
