Slovenske prvoborke heavy metala in rocka so ta teden predstavile novo pesem z naslovom Črna burja. Ta vedno zapiha na začetku zime in se ji ne smemo upirati, še manj poskušati je ustaviti, saj pride, kamor želi. Tako kot Hellcats, ki že 20 let brezkompromisno nosijo štafetno palico žensk v rock glasbi, kar se jim v zadnjem času bogato obrestuje. Skladbo so namreč predstavile v slovitem 100 Clubu, ki že skoraj 50 let nepretrgoma deluje na londonskem Oxford Street in je bil sopotnik pa tudi soustvarjalec tektonskih premikov v britanski in svetovni glasbi. Eden iz takratnih časov je bil tudi ta večer na odru, Clem Burke, bobnar skupine Blondie.
Črno burjo je v studiu pomagal krotiti mojster Dejan Radičević, ki je s puncami sodeloval prvič, javnosti pa je najbolje poznan kot producent slovenske glasbene skupine Siddharta. Dejan je o sodelovanju povedal: "Bilo mi je v veselje in užitek delati s Hellcats. Punce so prave rokerice od glave do pete, kar se tudi sliši. Metalski zvok jim odlično leži in upam, da bodo nadaljevale v tem duhu. Z novimi članicami je prišel tudi novi talent in ta nov paket zna v prihodnje pozitivno presenetiti."
Sare Simeunović na vokalu, Saša Zagorc na bas kitari, Sonja Zagorc na bobnih in Mia Marinič na kitari so poslušalce zadnje angleške turneje, na kateri so nastopale po uglednih odrih, kot je O2 Academy, prepričale, da gre za najmočnejšo zasedbo do sedaj, kar je na koncu rezultiralo tudi kot povabilo v 100 Club. Tudi sicer so vajene nastopov izven meja svoje Slovenije, saj so med drugim koncertirale na turnejah po Nemčiji, Rusiji, Italiji ... Skupaj z novo skladbo pa so premierno prikazale še nov videospot priznanega režiserja Perice Raia, v katerem lahko vidimo, kako je, ko zapiha Črna burja.
Tako Saša kot Sonja sta zaljubljeni v Istro, zato izbira naslova nove skladbe ni naključje. Saši pa se je s selitvijo v Istro zgodila tudi osebna prelomnica, o kateri nam je več razkrila v spodnjem pogovoru. Z novo skladbo dajeta veter v krila ženskam, tako kot ga njima dajejo najbližji, med drugim tudi Sašin tast Pero Lovšin.
Saša, povedali ste, da je Črna Burja tudi pesem o tem, kako vam je selitev v Istro prinesla novo svobodo in umetniški zagon, hkrati pa se je s tem korakom zgodila še ena prelomnica, verjetno ena najlepših, je tako?
Saša: Tako je, sredi korone sem se odločila, da grem na oddih v Vrsar, kamor hodim že 13 let in sem ostala do danes. In da, med tem časom mi je črna burja prinesla deklico, ki bo konec meseca stara dve leti. Črna burja je v hrvaški Istri najmočnejša burja in je odda tej selitvi, hčerkici, vsemu. Tako kot vse pesmi, sva jo ustvarili skupaj s Sonjo in tako kot vse naše skladbe nosi v sebi to žensko moč.
Sonja: To je Sašina osebna nota, skupna nota pa smo me kot primerjava z burjo, ki se ne ustavi. Burja in ženska sta zelo podobni. Če je ženska trmasta in odločena, bo svoje dosegla, tako kot burja in ji je treba to pustiti. Burji se ne moreš upirati, bolje, da letiš z njo in to je potem svoboda za vse.
Verjetno je ravno zaradi besedil, ki podpirajo žensko moč, vaša glasba navdih oboževalkam?
Saša: Ženske vseh starosti. Že majhne deklice nas poslušajo, a žal še ne morejo na naše koncerte. Nekoč smo sicer imele en dnevni nastop in so deklice po podpise do nas hodile z Barbie blokci. Ženske nasploh se najdejo v naših besedilih.
Sonja: Ženske imamo rade močne ženske, ki so nam za zgled, da tudi same postajamo močnejše. Veliko jih je takih, ki hodijo na koncerte, pa si niso upale nastopati ali pa so samo doma igrale instrumente in nam to povedo.
Saša: Ali pa ponovno najdejo svojo svobodo, po dolgih letih ukalupljenja in ugotovijo, da zase niso naredile dovolj.
Kaj pa vidve rade zase naredita, vem, da ima Sonja poleg glasbe še eno strast?
Sonja: Da, ples je moja strast. Pri Kazini sem plesala 20 let, jazz balet, tudi učila sem in še vedno rada plešem, skoraj vsak dan. Ko si enkrat v plesu ali glasbi, ne moreš brez tega. S tem živiš in če si brez, nekaj manjka.
Obe imata dama veliko podporo in verjetno najbolj goreče oboževalce. Vi Saša tako pri soprogu Mateju kot tudi pri tastu Peru Lovšinu, ki je eden naših najbolj legendarnih glasbenikov.
Saša: Tast je super, samo želela bi si lahko takega. Je prijazen, pozitiven in veseljak. Našo Viktorijo ima neizmerno rad. Ona sedi v škatli za kitaro, on pa ji igra.
Tudi Sonjin mož je glasbenik, ki celo sam izdeluje kitare, igrate na njegovo?
Saša: Tudi in najraje igram na njegovo.
Torej imata doma močne moške, ki vaju ne omejujejo, ampak vama dajejo veter v krila?
Saša: Točno tako in to privoščimo vsaki ženski. Da ji moški pusti živeti.
Sta sestri, prijateljici, soumetnici, kolegici v bandu ... Kaj vama pomeni ta vez, da imaš sestro, s katero lahko deliš svojo največjo strast, strast do glasbe?
Saša: Zelo lepo je imeti sestro v bendu. Sva ne samo ritem sekcija benda, ustanoviteljci in avtorici vseh pesmi, skupaj se tudi odločava, kako naprej, se podpirava, izmenjujeva ideje in dopolnjujeva stavke v intervjujih. Sreča je, da imava podobne želje, cilje in obe sva zelo vztrajni ter veva, česa si želiva.
Prava snaha. Še več take glasbe!
eh kaj naj rečem... Pero je legenda, umetnik, tipična pijandura... na odru je pel, scal po folku, kozlal po zvočnikih....
Pero je legenda! Zlasti s tisto Destar Janez kurbin sin...