Po točno 33 letih in enem dnevu se je v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma zgodila slovesna premiera digitalizirane klasike slovenskega filma Babica gre na jug. Film, ki je nastal v edinstvenem zgodovinskem trenutku med osamosvojitveno vojno, je s svojim nepozabnim humorjem, edinstvenimi liki in nenavadno produkcijsko zgodbo postal kultna točka slovenske filmske dediščine, kot piše Mediaspeed.
Pokojni Vinci Vogue Anžlovar (1959–2024) je bil eden najbolj prepoznavnih in inovativnih ustvarjalcev slovenskega filma. Poleg Babice gre na jug je ustvaril številne projekte, ki so izstopali po svoji drzni naraciji in vizualni izvirnosti. Njegova kariera ni bila omejena le na film, saj je bil tudi glasbenik, scenarist in producent. Njegovo delo je zaznamovalo slovensko kinematografijo in navdihnilo nove generacije ustvarjalcev, še piše omenjena spletna stran.
Premiera digitaliziranega filma Babica gre na jug ni bila le filmski dogodek, temveč tudi poklon spominu na umetnika, ki je s svojo vizijo in predanostjo ustvaril nekaj brezčasnega. Na dan dogodka je bila namreč v Drugem preddverju Cankarjevega doma žalna knjiga v spomin Vinciju Vogueu Anžlovarju s katero so omogočili občinstvu, da se poslovijo od tega izjemnega umetnika in mu izrazijo spoštovanje. Dogodek so omogočili RTV Slovenija in številni podporniki, kar dokazuje, da so filmi, kot je ta, večni mostovi med preteklostjo in prihodnostjo.
Vest, da je izgubil bitko z ALS, amiotrofično lateralno sklerozo, ki prizadene živčevje, je odjeknila v nedeljo, 1. decembra, pet dni po njegovi zadnji objavi na Facebooku. "Pridte me še enkrat pogledat - moje zadnje pojavljanje v javnosti in moj prvi film. Cankarjev dom, 17.12. - točno 33 let po premieri. Pejt ga pogledat, Brane, no … Pa ne se bat - itak ne morem več govorit tako, da zmerjanja ne bo …" je takrat napisal ob napovedniku za film Babica gre na jug, ki je dočakal digitalizirano verzijo.
Babica gre na jug je zgodba o pogumni babici, ki pobegne iz doma za ostarele, da bi sledila svojim sanjam. Na poti se ji pridružita luzerski saksofonist in pevka Laura, kar ustvari kaotično, a ganljivo avanturo, polno humorja, neprijetnih presenečenj in globokih človeških trenutkov. S svojo preprostostjo, a hkrati čustveno globino, je film osvojil srca občinstva in postal sinonim za preboj slovenskega filma v novem obdobju.
V filmu so zaigrali izjemni slovenski igralci, ki so vsak po svoje zaznamovali domačo gledališče in film. Majolka Šuklje kot babica je v svoji vlogi pokazala neverjetno toplino in uporniški duh. Bojan Emeršič, Nataša Matjašec Roškar, Draga Potočnjak, Nataša Barbara Gračner, Igor Koršič in drugi so prispevali k ustvarjanju bogatega in razgibanega ansambla, ki je izpostavil različne plati človeškosti.
Film je nastal z japonskim denarjem, kar je bila takrat prava redkost. Negativ filma, ki je veljal za izgubljenega, so po večletnem iskanju našli v Tokiu, kar omogoča tokratno digitalizirano predvajanje v vsej svoji nekdanji lepoti. Glasbeno podlago sta ustvarila Vinci Vogue Anžlovar in priznani skladatelj Milko Lazar, kar je filmu dalo edinstven zvok, ki spremlja tako likovno podobo kot zgodbo.
