´Nočem več igrati žrtve!´

Kako se počutite po sojenju?
Menim, da nima smisla, da še naprej igram žrtev. Kar je bilo, je bilo. Postopek lahko nadaljujem po formalni poti. Vse skupaj poskušam jemati čim manj osebno.

Vseeno pa je bila načeta vaša javna podoba ...
Morda se me ljudje zdaj bolj bojijo (smeh). Vsak si lahko svoje mnenje ustvari sam, nad tem nimam nadzora.

Vem, da o tem, kaj se je dogajalo na sodišču, ne smete govoriti. Lahko to ponazorite na kakem drugem primeru?
Denimo, če gresta dve bejbi za tabo na wc in si izmislita, da si bil spolno nasilen, ti nihče od tvojih prijateljev, ki ni poleg tebe uriniral, ne more dokazati, da tega nisi storil. Če želite javni osebi očitati nasilništvo, pa se pridružite vsem odškodninarjem, ki pridejo na urgenco lagat, da jih boli vrat od prometne nesreče.

Vseeno pa je treba vse skupaj dokazati na sodišču in vas so obsodili – sicer ne spolnega nasilja, temveč nasilništva.
Kot sem govoril, na urgenci dobite potrdilo, da se je nasilništvo dejansko zgodilo. Če to ne učinkuje, pa lahko znotraj nasilništva uporabite javno zgražanje, ki je tudi dovolj za pogojno obsodbo in za to, da nekomu uničiš ugled.

Mislite, da bo vaš primer le začetek tovrstnih sojenj javnim osebam v Sloveniji?
Bojim se, da sem odprl serijo tovrstnih primerov pri nas. Poznam primere znanih Slovencev, o katerih tovrstni postopki na sodiščih še niso prišli v javnost.

 

˝Še vedno vztrajam, da tožnice in njene priče ne poznam. O civilni tožbi proti njima še ne razmišljam. © Špela Mohorič

Za kakšne obtožbe gre? Koliko je tovrstnih primerov?
Ne gre samo za spolno nasilje. Teh primerov je kar veliko. O imenih ne bom govoril.

Podobno se je zgodilo enemu izmed vaših idolov Michaelu Jacksonu. Sojenje o domnevni pedofiliji ga je zaznamovalo bolj kot vsi njegovi glasbeni dosežki.
On je sicer zvezdnik svetovnega formata, kar jaz nisem. Njemu se je to zgodilo po tridesetem letu, ko je bil na vrhuncu – jaz pa menim, da do svojega vrhunca še nisem prišel.

Vendar pa ste se zaradi sojenja vrnil na naslovnice časopisov. Ima torej takšen proces lahko tudi pozitivne plati, kar se tiče medijske pozornosti?
Če že z glasbo ne morem tega doseči, pa lahko vsaj s tem (smeh). Tako da sem zelo vesel, da se spet vse vrti okoli mene. Seveda je to šala!

Vam bo zaradi tega zrasla cena?
Ne. Tudi plošč zaradi tega ne bom prodal več.

Kako pa je ta proces vplival na vaše domače?
Ne preveč. Moj brat se je temu smejal. Mama pa ne more verjeti, da obstajajo tudi takšna dekleta. Ni nas kaj preveč prizadelo, saj si tega ne jemljemo k srcu. Zaradi tega bi lahko jokal deset ur na dan, a ne bom.

Boste še hodil žurat v javne klube? Se zdaj počutite kot tarča?
Ne. Če grem ven, grem z najmanj dvema prijateljema. Za vsak slučaj. Če bi se mi to še enkrat zgodilo, bi bilo pa namreč res za lase privlečeno.

Po sojenju ste šli naravnost v London. Ste se umaknil v tujino?
Nisem zbežal. Pogledat sem šel London, imel sem nekaj solo koncertov. Hotel sem pa imeti malo miru.