Ta teden v kulinaričnem šovu Večerja za 5 kuha tudi Milojka Ječnik z Vojskega, ki prisega na samooskrbo. Tokrat bodo namreč kuhali na Goriškem. Milojka pa ni osupnila le s svojimi kulinaričnimi spretnostmi, temveč tudi s svojo življenjsko zgodbo in neverjetno pozitivnim pogledom na življenje. "Imam moža, ki ga imam zelo rada, je zelo fajn mož. Rodila sem tri hčerke, imam še dve hčerki, ena mi je umrla, stara 6 let," je že na začetku oddaje povedala Milojka. "Jaz sem tako močna, da me stvari zlepa ne prizadenejo. Prizadenejo me samo krivice, laži in kakšno grdo obrekovanje. To me prizadene," pa je dodala o svoji močni in pozitivni naravi.
Milojka je vložila srce in dušo v pripravo avtohtone večerje za svoje sotekmovalce, a ne le to, ob zvokih harmonike je z njimi tudi z veseljem zaplesala. Izkazala se je za vrhunsko gostiteljico in s svojimi žlikrofi ter ostalimi domačimi jedmi osvojila kar 34 točk. Večja nagrada kot točke je bilo to, da so ji sotekmovalci ob koncu večera zaploskali za kulinarično čarovnijo.
Njena hčerka bi z današnjim znanjem lahko živela
A njena zgodba je resnično prava tragedija, saj bi s tem, kar vemo in znamo danes, njena hčerka lahko živela. "Ob premišljevanju, kaj naj napišem, sem podoživela trenutke, kot bi se nizati včeraj, pa čeprav je od tega že skoraj 40 let. Anja je bila rojena kot popolnoma zdrav, ješč in vesel otrok. Nekje pri letu in pol pa sem kot vsaka mama, ki najbolje pozna svojega otroka, vedela, da nekaj ni v redu. Jok je bil drugačen. Težko je ubesediti svoje misli in občutke. Dolgi obiski pediatrov in zdravstvenih ustanov so moje občutke potrdili. Potrdili so bolezen cistično fibrozo. Kot strela z jasnega izveš, da ima tvoj otrok težko, neozdravljivo boleznijo, tega niti ne verjameš oziroma veš, da boš naredil vse, kar bo v tvoji moči, da to preprečiš. Mislim, da je šlo to takrat bolj za naključno postavljeno diagnozo, ki jo je odkrila zdravnica, ki je ravnokar končala študij. Vse, kar se je vedelo o bolezni, je, da je presnovna bolezen, pri kateri so najbolj prizadeta pljuča. Pljuča, ki ne opravljajo sekrecijske naloge, da lahko človek normalno živi in diha. Naša Anja je bila zelo pametna punčka, ki se je igrala z ostalimi deklicami, dokler je lahko tekla za njimi in se ni upehala. Veliko smo se z njo pogovarjali in se igrali igrice za njen mentalni razvoj, saj je bila to edina igra, ki je ni utrudila. Veliko časa je preživela na pediatrični kliniki v Ljubljani, na postelji ob kisiku. To je bil njen drugi dom," se spominja Milojka.
"V času bolezni moje Anje se je o tem tako malo govorilo, da o tem ni vedel praktično nihče nič. Takrat še ni bilo presejalnih testov za presajanje redkih bolezni novorojencev, kot jih imamo danes. Takrat se ni govorilo o možnosti prenašanja dednih mutacij, tako kot se o tem govori danes. Takrat ni bilo društev, ki so si prizadevala za zbiranje sredstev za bolne otroke. Takrat si enostavno izvedel, da je tvoj otrok bolan in do kdaj bo živel. Kruto, vendar realno. V času od smrti naše Anje do danes se je v medicini na področju redkih bolezni naredilo in odkrilo ogromno. Danes bi naša Anja ob podpori terapije lahko živela dokaj normalno odraslo življenje. Takrat, pred 40 leti, ji to žal ni bilo dano. Umrla je stara 6 let," je svojo zgodbo razkrila Milojka.
Takrat v prometni nesreči umrla še dva otroka
Seveda je bilo to najtežje obdobje v njenem življenju, a Milojka je za Žurnal24 še povedala, kako je spet našla življenjsko moč. "Pravijo, da ti življenje naloži ravno toliko bremena, kot si ga pripravljen nositi. V času smrti moje hčerke je bilo to najtežje obdobje mojega življenja. Vsak starš, ki se je kdaj ukvarjal z neozdravljivo boleznijo svojega otroka in njegovo smrt, ve, da ni hujšega, kar ti življenje lahko naloži. Na to se ne moreš pripraviti, niti tega ne moreš sprejeti. Ko otroka pospremiš k večnemu počitku, so vsi ostali problemi, s katerimi se ukvarjamo in borimo vsak dan, vsi posamezniki, tako majhni in tako premagljivi, da na življenje gledaš popolnoma v drugačni luči. Na začetku preživljaš ure, potem dneve, ki se spremenijo v dolge tedne in leta. Čas res celi rane, pa vendar te ostanejo nekje vidne na tebi," pove Milojka. "Po sami smrti sem se spraševala, zakaj ravno jaz. Zakaj je ravno mene in mojega otroka doletela ta nesrečna in redka bolezen, ki je bila takrat tako še neraziskana pri nas. Odgovore sem našla v sebi. V gozdu. V družbi. V malenkostih, ki osrečijo človeka brez materialne vrednosti. V pogledih, kako je nekomu še hujše kot meni. Dobro se spomnim dogodka, ki si bom zapomnila za vse življenje. Takrat je bila v našem kraju gospa, ki je v prometni nesreči izgubila dva popolnoma zdrava otroka. Dva otroka, ki sta imela pred sabo življenje, ki bi ga lahko dihala s polnimi pljuči. No, moji Anji to ni bilo usojeno, saj so bila njena pljučka preveč bolna. Mislila sem si, no, naša Anja se je vsaj rešila bolnice in trpljenja. Trpljenja, ker je bila pri svojih šestih letih tako pametna, da mi je sama enkrat povedala, da ve, da ne bo umrla tako stara kot njen stric Ivi, ki je bil že star in siv mož. Zavedala sem se, da je življenje kruto," dodaja.
Močna pa je ostala predvsem za drugi dve hčerki: "Borila sem se iz dneva v dan, predvsem zaradi druge hčerke, ki je bila takrat že najstnica. Borim se še danes, ravno zato pa lahko rečem, da imam pozitiven pogled na svet, saj nas drugače negativne misli premagajo. Samo mi smo tisti, ki lahko vplivamo nase. Da smo dobri in pošteni ljudje, pripravljeni priskočiti na pomoč in stopiti prijatelju v bran ob težkih trenutkih. Takšna sem in to me dela živo."
Čigava zvezdnica? Morda za avtorja takšnih prispevkov..Bolano..