Modni oblikovalec Miro Mišljen je konec marca na beograjskem tednu mode s svojo modno revijo Plastika, ki jo je snoval poldrugo leto, navdušil občinstvo in tudi kritike s svežino, sproščenostjo in humorjem, ki ga vpleta v svoje delo.
"Zdi se mi, da je v Beogradu veliko urbanih moških, ki gredo lahko v dobri športno elegantni trenerki po fitnesu tudi naravnost na večerjo in ne izpadejo čudno. To je preprosto nek del kulture in to sem želel prenesti na modno pisto. Pri ženski kolekciji pa sem pokazal profil ženske, ki kot vedno na sebe da veliko," je o svoji kolekciji, ki jo je poimenoval Plastika zaradi tako imenovanih plastičnih odnosov med ljudmi, povedal Miro.
"Ni šlo za fizično obliko plastike, pač pa le za sporočilo: odstranimo plastične odnose, bodimo to, kar smo. Zato sem na koncu tudi sam odvrgel masko s sebe, ker sem želel ljudem povedati, naj bodo takšni, kot so, in naj se ne spreminjajo," je po reviji dejal kreator, ki je domovino zapustil v začetku decembra, ko se je po svež navdih in oddih od dela odpravil v Indijo.
Takrat je zaprl tudi svoj butik, ki ga je imel v središču prestolnice, saj bi mu sicer – kot nam je dejal – misli nenehno uhajale na to, kaj se dogaja in kakšne stranke nosijo kak njegov kos ... V Indiji, za katero pravi, da je bila ena njegovih najlepših izkušenj, je dobil ogromno novega navdiha za življenje in delo, nekaj časa pa je posvetil tudi prostovoljstvu.
"Delal sem v domu Matere Tereze, kjer so ljudje hudo bolni ter lačni, saj me ta problematika že od nekdaj zanima. Za Mati Terezo in o tem, kaj počne, sem prvič slišal, ko sem imel približno sedem let. To me je zelo fasciniralo in zelo sem si želel to početi tudi sam. Čas, ki sem ga preživel tam, je bil zame neprecenljiv. Tam sem spoznal najboljše ljudi s celega sveta. Bili smo kot ena velika družina. Zjutraj smo se vsi zbrali na zajtrku, potem pa se napotili vsak v svoj center. Prve dni sem delal v ustanovi po imenu Kaligariju, kjer so bili hudo bolni ljudje, ki jim ni ostalo več veliko dni življenja. Potem sem pomagal v ustanovi, kjer so hendikepirani in bolni otroci. Hranil sem jih, se z njimi igral, jih kopal … Delo je bilo zelo naporno," nam je zaupal Miro, ki pa se nad tem ne pritožuje, nasprotno. "V življenju sem s svojo prijaznostjo in simpatičnostjo, ki mi jo je podarilo božanstvo, dobil veliko stvari. Na ta način sem se mu želel zahvaliti za te darove in se duhovno očistiti. To bom počel tudi v prihodnjih letih."
Iz Indije je namesto v Slovenijo zavil v Beograd. "Vedno si poskušam življenje narediti zanimivo. Ko sem se vrnil iz Indije, sem razmišljal, ali naj grem v Pariz ali Beograd. Odločil sem se za slednje." In kako zgleda njegov vsakdan? "Vstajam okrog devetih, pregledam elektronsko pošto, potem pa delam, dokler imam koncentracijo. Po delu si obvezno vzamem čas za šport (fitnes, tek), dan pa zaključim z branjem. Seveda ni tako, ko intenzivno delam na kolekciji. Še par tednov nazaj sem delal po 14 ur na dan."
Miro zaenkrat v Beogradu še nima svojega butika, je pa eden boljših ter bolj poznanih butikov zelo zainteresiran za prodajo njegove nove kolekcije. Trenutno se o tem z njimi še dogovarja.
O vrnitvi v Ljubljano pa zaenkrat še ne razmišlja. "Pravijo, nikoli ne reci nikoli, trenutno mi je zelo všeč tu, je pa res, da še vedno veliko delam v Ljubljani. Sicer pa me stranke lahko dobijo tudi preko mojega elektronskega naslova, ki ga imam na svoji spletni strani. Za njih tudi prihajam vsak mesec v Ljubljano." Priznava pa, da pogreša svojo družino in prijatelje, pa tudi, da bi se rad zaljubil.
"Po letih uspešnih vez je sedaj verjetno univerzum določil obdobje samote. Ampak prihaja mesec maj, ki se ga zelo veselim in od njega veliko pričakujem," nam je za konec v smehu še dejal simpatični Miro.
