Manca doživela najmočnejši občutek

Kako ste doživeli svojo avstralsko turnejo?
Avstralska turneja je bila nepozabna. To je bilo moje najlepše potovanje doslej, tako iz vidika vseh doživetij kot ljudi, ki so me spremljali na potovanju in ki sem jih spoznala v deželi Down Under. V 30 dneh smo prepotovali več kot 10.000 kilometrov te čudovite dežele. Ves čas smo se sicer držali t. i. kolonialnega dela Avstralije. Turnejo smo začeli v Melbournu, ki je slikovito mesto z močno prisotno kulturo britanskih priseljencev, nadaljevali pa prek metropolitanskega Sydneyja, ki leži ob slikoviti rečni delti in ima nešteto čarobnih zalivov, Canberre, ki je nekakšen avstralski Washington, D. C., ter potovanje na vzhodni del zaključili v skorajda že tropskem Brisbanu. Vse to smo prepotovali z avtomobilom ter vmes doživeli tisoč dogodivščin in spoznali veliko prijaznih ljudi. Nato smo se z letalom obrnili proti zahodu in pristali v Adelajdi. To festivalsko mesto je ob našem obisku "trpelo" v vročinskem valu in nenadoma smo se znašli na 42 stopinjah Celzija v senci. Bilo je zelo naporno, a hvala bogu imajo dobre klimatske naprave. Turnejo smo zaključili čisto na vzhodu, v mestu Perth. To mesto me je očaralo z bujnim zelenjem in ogromno kenguruji. Nikoli ne bom pozabila našega zadnjega bivanja v hiši na kolih. Zjutraj in zvečer smo lahko kar s terase opazovali kenguruje, ki so se čisto približali naši hiši. Nekateri naši sosedje so jih celo hranili. Če povzamem celotno dogodivščino, sta mi v najlepšem spominu poleg toplih stiskov in besed naših rojakov v Avstraliji ostala predvsem enkratna narava ter pisan, prvobiten in unikaten živalski svet.

Kakšno občinstvo so izseljenci, kašni glasbi radi prisluhnejo, je bilo čustveno?
So zelo hvaležno občinstvo in vsakega gosta iz Slovenije težko pričakujejo. Njihovo gostoljubnost je težko opisati, saj dobiš občutek, da bi ti rade volje dali čisto vse, kar premorejo. Hrane in pijače nam res ni primanjkovalo, haha. Najbolj jim je pri srcu slovenska narodno-zabavna glasba, zelo pa so se raznežili tudi, ko sem jim zapela kakšno lepo zimzeleno pesem. Sem se pa zelo razveselila, ker so poznali tudi kar nekaj mojih pesmi.

Na poti ste zagotovo doživeli veliko lepega; katera izkušnja je bila najzabavnejša, najzanimivejša?
Mogoče sem si najbolj zapomnila naš povsem spontan robinzonski obisk divje plaže na vzhodni obali. Na poti do Brisbana smo zavili v neznano in prišli do čudovitega koščka peščene obale, kjer sem začutila najbolj surovo moč Tihega oceana. Pred mano je bilo samo divje morje, ki je butalo valove, in ničesar več ni bilo vse do obal Južne Amerike. Ta občutek je bil eden od najmočnejših, kar sem jih doživela v življenju. Še nikoli namreč nisem videla takšne moči narave v živo.

Poleg dela ste si z ekipo privoščili oddih na Baliju; se ti je v tako romantičnem okolju morda zgodila tudi kakšna počitniška romanca?
Potovali smo kot ekipa in kot edina dama sem bila precej zaščitena, haha. Kaj naj rečem ... Številni so poskušali priti do mene, a so se opekli. No, šalo na stran, dejansko ni bilo časa za kak oddih. Tudi na Baliju smo imeli vsak dan kakšen izlet in nikoli nisem ostala doma. Pogledala sem si vse in doživela vse. To mi je pomenilo največ. Za počitniško romanco nekje na obalah Dalmacije pa bo še čas, kajti poletje se bliža.

V soboto boste s Tinkaro Kovač kot spremljevalna pevka nastopili na Emi; kako potekajo priprave, stavite na zmago?
Da, stavimo na zmago! Pesem je svetovna, ekipa pa ena od najboljših, s katero sem sodelovala. Zelo mi ustreza, da tokrat nisem v izpostavljeni vlogi, in temu festivalu se predajam povsem sproščeno. Moj nastop mi bo tako v čisti užitek in komaj čakam na soboto.