Jan Plestenjak bo za 8. marec že tradicionalno pel za svoje oboževalke, le da letos virtualno. Pred tem dogodkom pa je klepetal s prijateljico, novinarko, voditeljico, igralko in pisateljico Vesno Milek za msoseska.tv in ji zaupal tudi marsikaj novega, čeprav se zdi, da o Janu vemo že skoraj vse, a očitno še vedno zelo malo. Razkril ji je, da je kot otrok trpel za epileptičnimi napadi, v odrasli dobi pa za anksioznostjo in depresijo, a iz tega ne dela drame, saj se mu zdi, da imajo ostali veliko večje težave.
"Imel sem ogromno bolezni. Najprej sem imel težave z očmi, kot tri letni deček. Še zdaj malo poškilim. /../ Pa hudo rano v možganih, po kateri sem imel epileptične napade. Bolezen je pustila rano na možganih in dokler se to ni pozdravilo, so bile borbe. Kot otrok sem imel epilepsijo, potem k sreči nikoli več. Saj vsak človek ima sta težav, zakaj bi jaz zdaj jamral. /.../ Mislim, da je veliko hujših stvari v življenju. In nimam nobene pravice jamrati in se revčka delati, ker imam eno zelo lepo življenje. Vse sem dal čez, anksioznost, tudi antidepresive sem jemal. Ker jaz sem prekurjen od 30 let šovbiznisa, odrov, stalno si ti izpostavljen, z imenom, s podobo, s svojo vsebino, si ti na udaru, ni nikogar vmes. In ko je to non stop, non stop se te ocenjuje, to zagotovo vplivna na nek stres. In če si dovolj moder, in jaz se s tem ukvarjam, moraš iti čez to in vseeno ostati čustven, se ne zapreti. Jaz mislim, da vsaka rana, ki jo pusti življenje, da okus in barvo življenju. Ljudje, ki se tako zaprejo, da nobene rane ne dobijo, imajo morda tisto tiho bolečino, ki bolj boli kot zapeče rana," je Milekovi zaupal Plestenjak.
In čeprav pravi, da je življenje borba, ima sam veliko lepih trenutkov, večinoma v družbi prijateljev in glasbe. "Imam fajn prijatelje, radi dobro jemo, dobro flašo vina spijemo, se zezamo … Tudi kadar smo z bendom in igramo, je nekaj neprecenljivega," je razkril, medtem ko se je vprašanjem o ljubezni spretno izmikal.
Zakaj bi pa moral biti Janček kaj drugačen od navadnih smrtnikov. Pa kaj če je bil anksiozen in depresiven. A ni to danes že skoraj vsak vsaj malo ali pa občasno.
Mi smo jih tut moral žret, ko so nas futral s tvojo butnmusko po medijih!!
Mislim, da nisi edini in da jih je mnogo pred teboj veliko bolj skurjenih ali total uničenih. In kaj si kot javna oseba naredil, da bi bilo drugače? NIČ, jokcaš, to je to, kot večina ostalih posranih slovenčkov.