Počitnice za pol milijona znani Slovenec plačal le nekaj sto evrov

Naš najbolj znani fotograf Arne Hodalič tako s svojim delom kot besedami opozarja na okoljevarstvene problematike in razredne neenakosti. Tokrat je "s prstom pokazal" na luksuzne počitnice, ki si jih lahko privošči le peščica. 

"Sicer sva že teden dni v Kranju, a tale fotografija mi vseeno ne da miru … Zadnje tri dni najinih počitnic se je natanko pred našim pomolom za nekaj dni zasidrala tale jahta, zame mogoče ena najlepših, kar sem jih kdaj videl. Zakaj? Zato ker je to obnovljena super-nad-luksuzna 'delovna' ladja s severnih morij, ki izžareva moč, sposobnost navigacije v najtežjih razmerah in z njo se da celo lomiti led na odpravah v polarne kraje; torej vse tisto, kar bi moralo biti pravo pomorstvo brez kozmetičnih olepšav. Brez takih olepšav kot jih danes zahtevajo razvajeni milijarderji pri nakupih svojih kičastih novodobnih jaht, ob katerih mi gre na bruhanje. A nisem hotel pisati o tem, pač pa o tem, koliko je treba odšteti za najem take ladje, ki ima 28 članov posadke, na krov  pa lahko sprejme 12 razvajenih super-bogatih gostov. Cena najema na TEDEN je 490.000 evrov. Kar mi sicer daje dober občutek, da se zasidrajo le nekaj metrov stran od tistih čudovitih krajev, kjer se kopava in potapljava tudi midva s Katjo. In to dobre tri tedne za nekaj sto evrov za oba (s prevozom, cestnino in trajektom vred …)," je na Facebooku zapisal Hodalič, ki sicer ni razkril, kje je dopustoval, iz njegovih objav pa gre razbrati, da verjetno na Dugem otoku ali v njegovi okolici. 

Pol milijona evrov za teden dni počitnic? Smo res že čisto izgubili kompas, se sprašuje naš znani fotograf. "Namesto da bi tako zmogljiva ladja v težko dostopne kraje vozila znanstvenike in raziskovalce, ki bi s svojimi novimi odkritji in na novo pridobljenim znanjem bogatili naše skupno življenje, se na njej valja nekaj razvajenih dekadentnežev, ki ne vedo kaj bi sami s sabo in kako bi zapravili svoje (po navadi na nepošten način pridobljene) evre? In če preračunam, bi moral delavec v Sudanu (kjer je najnižji mesečni dohodek na svetu!) za najem tedna dni te ladje delati približno 40.000 (40 tisoč) let brez dopustov, se ti res zvrti v glavi. Kam smo prišli? A je še kaj bolj skrb vzbujajočega od tega? Ja, je! To, da bo samo še slabše," je še zapisal. 

Njegov zapis je sicer všečkalo več kot 1500 oseb, a je pod zapisom svoj komentar zapisal tudi Dan Lenard, oblikovalec luksuznih plovil, ki je predstavil še drugo plat zgodbe. Dan namreč pravi, da je jahta tega ranga največja injekcija zasebnega kapitala v srednji razred. "Okrog 100 tisočakov na teden gre v plače ljudi, ki delajo na njej, gre za odlično plačano posadko in ni jih samo toliko, kot piše, temveč vedno dvakrat več, saj rotirajo in se zato mesečno izmenjujejo (delajo 6 mesecev na leto). Za primer, kapitan (in sta dva, saj rotirata) ima plačo od 20.000 € mesečno naprej, lahko tudi več kot 30.000 €, najslabše plačan 'junior deck hand', se pravi mulec s prvo službo starta nekje s 3000 € mesečno (vključno s hrano, obleko in bivanjem na jahti, torej je to čisti zaslužek). Drugih 100 tisočakov gre za hrano in pijačo vseh, ki so na barki, seveda za goste mnogo več, a barka kupuje svežo hrano in ne 'pofl' v supermarketih, torej gre vse skupaj dobrim pridelovalcem, kakovostnim ribičem, najboljšim vinarjem, tudi zaradi teh jaht ti lahko sploh še obstajajo," pojasnjuje Lenard.

A to še ni vse. Pravi, da gre 100 tisočakov za tekoče vzdrževanje, kar da spet delo najboljšim evropskim ladjedelnicam: "Ostalo gre v dnevno vzdrževanje, gorivo, priveze, cene sidrišč, pristojbine, davek (in povsod v tej verigi so ljudje, ki so dobro plačani, razna podjetja, ki nekaj nudijo, torej tale zadeva poganja tudi lokalno ekonomijo, tako kot hoteli) in seveda v amortizacijo plovila, a to zadnje so arašidki proti ceni gradnje, ki pa je v času, ko se je jahta gradila, zagotovila plačo kakih 4000 gospodinjstev za dobo nekaj let, da ne omenjamo surovin in celotne verige dobave na kraj, kjer potem najboljši dobro plačani obrtniki ročno izdelajo takšno plovilo. /…/ Vsakemu sposobnemu so vsa ta delovna mesta dostopna, seveda pa je lažje jamrati s svojega kavča. Osebno ne podpiram 160.000 ljudi v državni upravi, ker gre za zajedavske ličinke na izmišljenih delovnih mestih, ki stanejo milijone na leto in za družbo predstavljajo le breme ter ne dajo ničesar nazaj v skupno."

Izpostavil pa je tudi vpletenost teh jaht v raziskovalne odprave. "Skoraj vsaka velika jahta ima poleg tega danes v drobovju sistem za 'real-time' analizo, torej za zbiranje podatkov o stanju morja na svojih rutah, podatki se preko komunikacijskega sistema jahte avtomatično posredujejo organizacijam za ohranitev morij, univerzam, inštitutom in so dostopni vsem," še dodaja.