"Glej jo, to sem jaz naredil"

Pred kratkim ste postali očka male Taje. Kakšni so prvi občutki v očetovski vlogi?
Zelo zanimivi. Na trenutke še kar ne morem verjeti, da sem res očka. Potem pa pridem do posteljice, vidim notri malo štručko, pogledam rojstni list, na katerem piše, da je oče Ranko Babič, in si rečem: "Glej jo, to sem jaz naredil."

Ste bili prisotni pri porodu? Vas je bilo kaj strah oziroma kako ste se počutili ob tem?
Seveda sem bil. Tega ne bi hotel zamuditi za nič na svetu. Bil sem poln pričakovanj. To je moj prvi otrok in če sem iskren, sploh nisem vedel, kaj lahko pričakujem. Res je, da sem obiskoval šolo za starše in gledal razne filmčke o rojevanju, ampak ko si enkrat tam, je to nekaj čisto drugega. Strah me je bilo zadnjih 30 minut, ko je dejansko prišlo do potiska. Pred tem sva se z Natašo, ki je bila omotična od smejalnega plina in anestezije, sem ter tja tudi nasmejala njenim izjavam, ki so bile na trenutke prav bizarno smešne.

Kdaj točno se je Taja rodila?
Rodila se je točno 17.10.

Kdo je izbral ime? Nosi kakšen poseben pomen?
Natašo so, ko je bila v osnovni šoli, klicali skrajšano Taja. Že takrat je bila tako zaljubljena v svoj nadimek, da je dejala, če bo imela hčerkico, ji bo dala ime Taja. In res, čez 20 let se ji je želja uresničila.

Zdaj sta verjetno že doma iz porodnišnice? Katera je največja sprememba, ki jo občutite?
Največja sprememba je ta, da spim na kavču, in še to vsak večer na obroke (smeh). Drugače je pa občutek, da si postal starš, res nekaj neverjetnega in prelepega.

Pomagate pri opravilih, povezanih z dojenčico?
Zaenkrat jo samo pestujem in pomagam podirati kupčke. Drug teden se bom pa začel učiti previjati (smeh).