“Presrečna sem, ker smo pri tej reviji res sodelovali sami prijatelji, čeprav vedno pravim, da s tem dogodkom še nisem naredila dovolj zanj, tako kot je on zame. Je pa to začetek,” je sinoči po modni reviji oblačil in dražbi Nekje, nekoč, posvečeni modnemu oblikovalcu in stilistu Zoranu Garevskemu, ki trenutno biva v Hiši hospica, povedala soorganizatorka dogodka in Zoranova prijateljica, pevka Katarina Mala.
Razlogov za veselje je bilo kljub žalostnemu povodu, bolezni človeka, ki se je z delom in srčnostjo vtisnil v srce marsikaterega Slovenca, veliko, med njimi nabito polna Stara mestna elektrarna, kjer je potekala modna revija, ki je pred vrati zaradi zasedenosti pustila množico obiskovalcev, predvsem pa izjemno upešna dražba 34 kosov oblačil, ki je Hiši hospica prinesla 10.900 evrov; to je še posebej osrečilo Garevskega, ki se je za trenutek na dogodku pojavil tudi sam.
"Ne umirajo samo stari, ampak tudi mladi"
“10.900 evrov smo dobili samo z dražbo oblačil, kreacij, a točno vem, da je bilo danes tukaj ogromno ljudi, ki so za Hišo hospica že ali še bodo darovali precejšnje zneske, tako da mislim, da bo še šlo v neke razsežnosti, so se mi pa javili tudi iz Hiše hospica, kjer se že kažejo poviški pri donacijah,” je uspeh akcije, ki jo je navdihnil Garevski, strnila Katarina Mala, ki je pri dražbi sodelovala tudi sama in domov odnesla oblačilo Vesne Mirtelj, za katero je odštela 350 evrov.
Z modo navdihnjeni dobrodelni dogodek in njegov uspeh je pozdravila tudi Tatjana Fink iz Hiše hospica, ki je opozorila, da gre izkupiček dražbe za pozabljeno, prezrto skupino ljudi v naši državi. “Ravno toliko kot je pomembno zbiranje sredstev, je pomembno tudi govoriti o tej problematiki, ker tu gre za nov svet in nove ljudi, ki se v življenju mogoče ne srečujejo tako velikokrat z minljivostjo, obenem pa je to tudi opomnik nam vsem, da ne umirajo samo ljudje, ki so stari čez 70, 80 let, ampak se s tem srečujemo zelo mladi,” je na ljudi, ki bivajo v Hiši hospica, opozorila Finkova, ki je Garevskega tam spoznala kot zelo nezahtevnega in čudovitega človeka, “ki nam je vsem navdih, obenem pa je čudovito, da se je pripravljen izpostaviti in tako odprto spregovoriti o tem”.
Dogodek, poln čustev, vpletenih v obleke in ljudi
Modne revije in dražbe se je udeležila vrsta znanih obrazov, med katerimi ni manjkalo lepih besed o Garevskemu in njegovem delu. “Zoran je ustvaril mojo podobo in sva se veliko družila. Za Najšibkejši člen je zame vsak teden naredil drug outfit, dobila sem oziroma sva dobila celo nagrado za najbolje oblečeno medijsko osebnost, delal je kostume za mojo monokomedijo Hotel Babilon, ki jo igram že deseto leto, pa tudi za Kurbo. Zoran je pravzaprav delal vse, kar sem nosila, in kadarkoli me je kdo vprašal, kdo bi me oblekel, je bil vedno samo Zoran. Ne poznam drugega, ki bi me tako poznal, tako da me je presenetilo, da je šlo zdravstveno stanje tako hitro navzdol. Človek v takšnem primeru vedno dobi občutek, da mogoče ni naredil dovolj, da se mogoče ni dovolj družil, da je kaj še zamudil, tako da imam zelo mešane občutke,” je sodelovanje in prijateljevanje z Zoranom polna čustev opisala igralka Violeta Tomič, ki je tudi na včerajšnji dogodek prišla oblečena v kreacijo Garevskega, domov pa odšla s še eno, ki jo je kupila na dražbi: “Jaz sem se takoj zapodila v obleke in začela dražbo, čeprav sem samostojni kulturni delavec, ker so me čustva res zanesla, in mislim, da je tako prav. Ta modna revija je čudovita gesta vseh njegovih kolegov, in že to, da se je na njej zbralo toliko ljudi, dokazuje, kako zelo ga spoštujejo in kako ga imajo radi ter kako velik človek je Zoran.”
Enako mnenje z igralko so delili tudi drugi, med njimi še posebno modni oblikovalci.
“Ko sem delala torbico, sem absolutno mislila nanj in naredila uniseks torbico. Tako kot Zoranove kreacije je tudi to torbica, ki je lahko večna, čeprav mi ta izraz ni všeč, ampak v tem primeru je, in jo lahko nosi moški ali ženska, samo prava oseba mora biti,” je povedala Marjeta Grošelj, ki je pozdravila tudi dober namen dogodka, Urša Draž, ki je za dražbo prispevala obleko, pa je dejala: “V mislih sem imela Zorana, ki ima rad temno barvo. V to obleko so vpletena čustva, nič tehničnega. Lepota in obenem ogromna teža, ker se ukvarjaš s tem, da nekdo odhaja, in si želiš, da ne bi. Vsi ljudje smo nezamenljivi v tem smislu, ko odidemo, in z vsakim imaš poseben odnos. In enako smo imeli poseben odnos z njim in ti je težko, kakorkoli obrneš.” Obenem se je za konec dotaknila Hiše hospica, ki jo je v zadnjem času tudi sama nekajkrat obiskala: “Toliko skrbi in lepega, kakor je hospic, težko najdeš. Zoran je tam srečen, pomirjen. V tistih, ki skrbijo za ljudi, ki na neki način odhajajo s tega sveta, se skriva izjemna lepota, in Hiša hospica je nujno potrebna, veliko bolj kot kakšna banka.”
Garevski: Prijatelje spoznaš v sreči in nesreči
Pravijo, da človek prave prijatelje spozna v nesreči, in glede na odziv se zdi, da jih imate vi res veliko.
Prijatelje spoznaš v sreči in nesreči. Presrečen sem, da sem ugotovil, koliko jih imam, ki so mi, ne glede na to, ali sem v dobrem ali slabem, pripravljeni vedno stati ob strani.
Kaj vas je najbolj razveselilo glede modne revije: namen, odziv ali ideja?
Namen, odziv in ideja. Še bolj me bo razveselilo to, če nam bo uspelo zbrati dovolj sredstev, s katerimi bo Hiša hospica, kjer trenutno bivam, nekaj časa lahko s tem lažje delovala. To je hiša izjemnih in srčnih ljudi in prav je, da se jim pomaga v tem nezavidljivem položaju.
Kaj upate, da zapuščate s svojim likom in delom?
Veliko ljubezni do poklica, ki ga opravljam. Veliko ljubezni in razumevanja do soljudi, do sodelavcev. In upam, da ljudem zapuščam tudi največjo lekcijo, to, da sta iskrenost in poštena igra v tem poklicu edini pravi način funkcioniranja.
