V jutranjem programu Radia 1 je Denis Avdić odgovarjal na vprašanja poslušalcev. Enega je zanimalo, ali bi bil z njim pripravljen odpotovati do ukrajinske meje in pomagati beguncem. Denis se je ob tem vprašanju zresnil, saj se še vedno dobro spominja dneva, ko so njemu pomagali zbežati pred vojno.
"V živo se spomnim, kako je vse skupaj potekalo in ni luštno. Pri pouku sem bil, to se je zgodilo zelo hitro ... Do konca 4. razreda sta ostala še dva meseca. Pride teta do mene in reče: 'Oče te bo prišel iskat. To je to in greš.' Naročili so mi, naj se sam zmenim za spričevalo in papirje. V šoli mi nihče ni verjel, da grem v Slovenijo in nisem dobil nobenih papirjev. Nič nisem dobil, nič mi niso dali. So mi rekli: 'Ti boš nazaj pri pouku.' Šel sem domov, sem bil spakiran. Oče je prišel do hrvaške meje, ni pa upal čez most, da ga ne bi mobilizirali. Nato smo našli sosede. Oče od sošolca je imel avto in me je peljal do tega mostu. Čez me je prišla iskat neznana ženska, povedali so mi le, kako bo oblečena. Poslovil sem se od mame, tete in babi, ker nihče ni vedel, koliko časa bo trajalo. Bilo je polno vojske, ni bilo pa še streljanja v Bosni. Bilo je polno vojske, vreč peska in tako naprej. To je bilo vse zabarikadirano," je povedal Avdić, ki je imel veliko srečo, saj je bil tri dni pozneje most, ki ga je prečkal, uničen. "Takrat sem tudi nazadnje videl staro mamo, saj je med vojno umrla," je za konec še razkril.
