Bi šlo za konflikt interesov, če bi bila Gaber lobistka in premierova partnerka?

Tina Gaber je bila še do ponedeljka, 9. januarja 2023, vpisana v Register lobistov, čeprav tega dela že dolgo ne opravljala več, kot je povedala sama. A Komisija za preprečevanje korupcije pravi celo, da v času, ko je to bila registrirana, Komisiji ni poročala o lobističnih stikih, prav tako o stikih z njo niso poročali lobiranci. V evidencah lobističnih stikov torej ni zabeleženega nobenega stika, ki bi se nanašal nanjo.

Vse skupaj je dvignilo toliko prahu, ker je oddaja 24 ur v nedeljo poročala, da je bila Gabrova kar dvakrat v javnosti opažena v družbi premiera Roberta Goloba, v trgovskem centru s pohištvom in na božičnem koncertu v Vatikanu. Nihče izmed njiju zasebnega življenja ne želi komentirati.

"Težava je, kadar pogodbenih razmerij ni" 

Kaj pa pravi zakon, v primeru, da bi Gabrova, kot registrirana lobistka, kar je bila do 9. 1. 2023, in premier Golob res intimno prijateljevala. Bi šlo lahko za konflikt interesov oziroma v kakšnem primeru bi morala stike prijaviti?  

"Zakon o integriteti in preprečevanju korupciji (ZIntPK), po katerem je zavezanec kot funkcionar denimo tudi predsednik vlade, pri lobiranju vsebuje varovalo glede nasprotja interesov. Namreč, če bi lobiranec (npr. predsednik vlade) pri lobističnem stiku prepoznal okoliščine, v katerih bi lahko prišlo do nasprotja interesov, mora tak stik zavrniti in to sporočiti Komisiji. Z drugimi besedami: (zunaj)zakonski partner funkcionarja, s katerim ima ta izkazan osebni stik, pri funkcionarju ne more lobirati, četudi je registriran lobist, saj mora funkcionar stik zaradi preprečevanja nasprotja interesov zavrniti," je na to vprašanje odgovorila Komisija za preprečevanje korupcije (KPK). "To je funkcionarjeva zakonska dolžnost – namreč da morajo v okviru lobiranja lobiranci vnaprej prepoznati okoliščine (videza) nasprotja interesov in dosledno upoštevati dolžnost izogibanja takšnim okoliščinam v skladu z ZIntPK. Institut dolžnega izogibanja nasprotju interesov oziroma omejevanje nasprotja interesov pri izvajanju javnih nalog namreč predstavlja enega ključnih stebrov delovanja pravne države, zaupanja v demokratične institucije, transparentnosti, enakopravnosti in objektivnosti odločanja v javnih zadevah ter razpolaganja z javnimi sredstvi," še dodajajo na KPK. 

"Se pa v primeru osebnega partnerstva lobista s funkcionarji pojavlja možnost tveganja, da bi tak lobist, ki nima nobenega pogodbenega razmerja z ministrstvom, s tem pa tudi ne nosi nobene odgovornosti v zvezi s prejetimi informacijami, informacije lahko zlorabil ali predal nepooblaščenim osebam ali pa jih uporabil v svojo (nepremoženjsko) korist," pravi KPK. 

Težava pa se pojavi, kadar lobist nima pogodbenih razmerij z ministrstvom in s tem tudi ne nosi nobene odgovornosti. "Lahko pa ta partner kot registriran lobist (ali zakonsko opredeljena izjema - neregistrirani lobist) lobira pri katerem koli drugem javnem uslužbencu oziroma organu, če le ni z njim osebno, poslovno ali politično povezan, torej če tudi pri tem lobirancu ne obstajajo okoliščine nasprotja interesov. Se pa v primeru osebnega partnerstva lobista s funkcionarji pojavlja možnost tveganja, da bi tak lobist, ki nima nobenega pogodbenega razmerja z ministrstvom, s tem pa tudi ne nosi nobene odgovornosti v zvezi s prejetimi informacijami, informacije lahko zlorabil ali predal nepooblaščenim osebam ali pa jih uporabil v svojo (nepremoženjsko) korist. Je pa seveda to odvisno od integritete in profesionalnosti obeh vpletenih strani, da do tega ne pride,"  pravijo na KPK. 

osebni arhiv

Ravno zaradi tega Komisija zagovarja transparentnost in predvidljivost javnega sektorja. "Na Komisiji zato vseskozi zagovarjamo, naj bodo ravnanja javnih uslužbencev in funkcionarjev, zlasti tistih na najvišjih položajih, kot je predsednik vlade, v skladu z najvišjimi standardi integritete, transparentnosti in odgovornosti. To velja tudi za sestanke in dogovore, še posebej z ljudmi, ki jim taka oseba zaupa in ki bi potencialno lahko vodili v vzpostavitev nekega nadaljnjega sodelovanja. Javni sektor mora ves čas delovati po načelu transparentnosti in predvidljivosti, saj le to omogoča jasno porazdelitev (in sprejem) odgovornosti za ravnanja," še dodajajo. 

Gabrova je torej dolga leta bila v Registru lobistov, a uradno zavedenih lobističnih stikov nima. Znano pa je, da se je v tudi preteklost zasebno družila s politiki, med drugim z nekdanjim ministrom Patrickom Vlačičem, kar je tudi priznala.