Kaj ste si v 20 letih ustvarjanja najbolj zapomnili?
Marsičesa si nisem zapomnil, to, kar sem si, pa je ostalo v nekakšni megli; kljub temu sem si v glavnem zapomnil le lepe trenutke, teh pa je bilo kar veliko. Najbolj so mi ostala v spominu naša potovanja na koncerte, saj je bilo v kombiju vedno zelo zabavno, zgodilo pa se nam je – namerno ali nenamerno – veliko stvari, o katerih niti nismo dosti govorili, saj včasih ni vse primerno za javnost.
Menda ste imeli tudi neki zaplet s Simono Weiss?
Ja, Simono sem vedno spoštoval in tudi oboževal kot pevko, predvsem pa kot zelo lepo žensko. Ob neki priložnosti sem se na vsak način želel fotografirati z njo, kar pa njenemu možu ni bilo ravno po godu in je kot vsak dober poslovnež za eno fotografijo zahteval takratnih sto nemških mark. Kljub Simonini lepoti sem ta denar raje porabil za hlajenje svojega grla.
Kako se je v vas naselil Freddie Mercury?
Freddie je bil od nekdaj moj idol in kot nemirna duša se je po smrti odločil, da bo tudi z onega sveta nekako nadaljeval svoje delo. Odločil se je, da se naseli v meni in jaz sem mu seveda z veseljem odstopil del svojega prostornega telesa, za kar se mi je zahvalil s tem, da sem kar lep čas – lahko rečem, da uspešno – izvajal njegove skladbe.
Slišal sem, da niste več najtežji pevec v državi – zakaj ne in kdo vam je vzel naslov?
Najtežji nisem več, ker mi je doma crknil velik hladilnik, ki sem ga imel vedno napolnjenega z raznimi dobrotami. In ker takrat na trgu ni bilo mogoče dobiti naprave takih dimenzij, sem se moral zadovoljiti z dosti manjšim in posledično začel izgubljati težo. Kdo me je zamenjal, pa ne bi vedel, saj se, odkar sem shujšal 30 kilogramov, ne zanimam več za debeluhe in njihovo težo.
Ste enkrat res videli NLP?
Res, in to nad Hotičem v družbi zelo prikupne novinarke Renate Žnidar, ki lahko to videnje tudi potrdi.
