Ker nisem bil preveč navdušen nad zapravljanjem za nekaj novega, kar bi potem oblekel le enkrat, sem iz omare raje potegnil bratovo, ki je nikoli ni nosil, in jo nesel šivilji.
Ano sem poznal še iz šole in nikoli ji ne bi prisodil, da bo kdaj šivilja. Lepotica je imela možnost postati manekenka, a se je raje obrnila k modi za druge. Dobro ji je šlo od rok in prav veselil sem se, da se bova po dolgem času znova videla.
Ko sem stopil skozi vrata, se je iskreno nasmehnila in me pozdravila s toplim objemom. Skozi misli mi je šinila misel na dogodek izpred let, ko je vse kazalo, da bova zaplavala v skupne vode. Bil sem zaljubljen kot še nikoli in ona mi je to ljubezen vračala na vsakem koraku. Potem pa sem moral za nekaj časa v tujino in med bivanjem tam prejel njeno sporočilo, da se bo omožila. Strlo mi je srce, a hočeš nočeš, moraš dalje. Zdaj je bila Ana samska, saj se zakon ni obnesel. Še vedno sva objeta stala sredi šivalnice in nehote sem se z rokami naslonil na njeno zadnjico. »Oprosti,« sem dejal in umaknil dlani nekoliko višje. Prijela me je za zapestji in mi dlani potegnila nazaj na čvrsti ritnici. "Zakaj le? Saj se poznava, ne?"
Srce mi je pričelo hitreje biti in v trenutku sem pozabil na obleko. Počutil sem se, kot da ne bi minila leta od konca najine ljubezni, in da sem prišel k njej po zdravilo za turoben dan. Plundra zunaj je najedala moje živce, Ana pa je s svojim zapeljevanjem poskrbela, da sem se ogrel od zunaj in navznoter. Ko me je poljubila na lice, sem začutil, da ne bo ostalo pri tem. Odmaknila je obraz in se s svojimi lepimi, zelenimi očmi zagledala vame. "Moj Bog, kako sem te pogrešala."
Potem me je poljubila še na usta. Svojih mehkih ustnic ni odmaknila od mojih, zato sem se povsem predal. Kmalu so po mojem telesu švigali mravljinčki vzburjenja in me spominjali na dobre stare čase. Se lahko po vsem tistem še kaj naplete med nama? Bil sem presrečen in z največjim veseljem objemal njeno živahno zadnjico. V šivalnici je bilo prijetno toplo in tiho. Zadaj sem se med balami blaga počutil kot izoliran v mehurčku. Zdaj sem z rokama podpiral njeni jedri dojki in jo poljubljal na odišavljen vrat. Njena desnica je grabila za moje premoženje, ki je raslo in raslo, njene ustnice so iskale moje in med njenimi kratkimi vzdihi sem slišal, kako me prosi naj jo potešim.
"Že tako dolgo nisem … zares …" Roko sem spustil navzdol in pustil, da jo je ukleščila med svoja stegna. Še bolj zapeljivo je ječala in me rahlo ugriznila za ustnico. Bila je vsekakor zelo pohotna, medtem pa mi je uspela tudi že odpeti hlače in se polastiti čvrstega korenjaka. Nisem še pozabil tistega občutka. Tako dobro ji je šlo od rok in, ko sem ji krilo navihal preko ritnic, je sedla na balo blaga za seboj in me potegnila nase. Ujela me je med svoje dolge noge ter stisnila k sebi, da sem vrh korenjaka konkretno naslonil na njeno pohotno mednožje. Še glasneje je zaječala, potem pa se rešila spodnjic na najenostavnejši možen način. Držala jih je stran od vrele muce, ter z velikanskim zadovoljstvom na obrazu pospremila mojega korenjaka, ki se je do zadnjega milimetra izgubil v njej. Počutil sem se, kot bi ga vtaknil v razbeljeno pečico. Vročina ga je oblila z vseh strani in spomnil sem se, kako dolgo sem pogrešal njeno tesno češpljico. Vedel sem, da ne bom dolgo. Bil sem vzburjen kot takrat, ko sem to počel prvič. Želel sem si, da bi trajalo za vedno in da me nikoli več ne bi izpustila iz objema svojih rok in nog.
