Včeraj smo pisali, da so v enem od londonskih živalskih vrtov prepovedali vstop obiskovalcem, ki nosijo oblačili z živalskimi potiski, saj naj bi ta živali zelo zmedla. Bodo podobne ukrepe uvedli tudi pri nas?
Barbara Mihelič, strokovna vodja ljubljanskega živalskega vrta nam je povedala, da o podobnih prepovedih v Ljubljani še niso razmišljali, tudi stresa pri živalih zaradi oblačil niso zaznali. "Večina živali v našem živalskem vrtu je zrasla v ujetništvu, v mešanih ogradah pa se živali na vsako vrsto navajajo posebej in postopoma," razlaga Miheličeva in dodaja, da se žirafa lahko na primer ustraši noja, čeprav v naravi živita skupaj.
"Opažamo pa, da večina naših večjih plenilcev - tigri, volkovi in gepardi, preži na majhne otroke v velikosti plena, na odrasle pa ne," pravi strokovnjakinja iz živalskega vrta in dodaja, da so geparda, ki pred prihodom v ZOO izkušenj z otroci nista imela, nanje navajali dva tedna, preden so odstranili vrvico, ki je ločevala steklo in obiskovalce. "Pri novih tigrih je izkušnja podobna, steklo pa je pri njima še vedno delno zastrto zaradi psov in majhnih otrok," dodaja.
V živalskih vrtovih plenilci in plen pogosto sobivajo, med seboj pa jih ločijo za obiskovalce prikrit suhi ali vodni jarki. V Boras parku na Švedskem, od koder smo v Ljubljano dobili geparda, ti mirno sobivajo z nosorogi. Savanske živali v živalskih vrtovih pogosto sobivajo z levi ali hijenami v sosednji ogradi, a nekateri okoljski dejavniki, kot so genski zapisi, ostajajo. "Surikata, ki ne vidi neba, ima lahko psihične težave, ker nima nadzora nad nebom, od koder v naravi za njo pogosto prihaja nevarnost. Instinktivno lezejo na najvišja mesta in postavljajo straže, čeprav jim v živalskih vrtovih nevarnost ne preži," razlaga Miheličeva.
