Mazgani je portugalski kantavtor, ki zveni, kot bi se v eno osebo spojili Tom Waits, Nick Cave in Mick Harvey. Opravičujemo se vam, ker ga nismo odkrili že prej, saj se je širši mednarodni javnosti predstavil šele z albumom Ladies & Gentlemen Introducing Mazgani, čeprav ga je francoska revija Les Inrockuptibles že leta 2006 uvrstila med 20 najboljših novih evropskih glasbenikov. Pred tremi leti je izdal prvenec v angleščini Songs of the New Heart, lani pa še Tell The People: EP. Pesmi, kot so Thirst, Loving Guide, Dust in the Sun in Somewhere Beneath the Sky, vas bodo popeljale v Mazganijev svet, ki je poetično temačen, a nalezljivo speven. To recenzijo berete ravno ob pravem času – po koncu tedna, ki ga je zaznamovala Ema. Zakaj? Mazgani nas opomni, da dobra glasba tam zunaj še kako obstaja. In da si boste po Emi laže popravili okus in prisluhnili pravemu glasbeniku, lahko za pokušino obiščete spletno stran Myspace.com/mazgani.
Srce, duša, Mazgani.
